Nagrajenec letošnje edicije je ukrajinski pisatelj Serhij Žadan, eden najprodornejših in najvplivnejših glasov sodobne evropske književnosti, Njegova dela so prevedena v številne jezike in redno nagrajena z najprestižnejšimi mednarodnimi literarnimi priznanji.
Osrednji festivalski program vključuje številna literarna branja, večere pogovorov z uveljavljenimi mednarodnimi in domačimi avtorji ter okroglo mizo z naslovom Fluidnost identitet. "Vodilu, da veliki umetniki nimajo domovine, je Vilenica zvesta že vse od nastanka festivala, saj se je rodila iz preseganja nacionalizma ter iz utemeljevanja trans- ali nadnacionalnosti, ki ju je utelešal večjezični in večkulturni pojem Srednje Evrope. Izbira tekoče gibke identitete je zato logično preizpraševanje samega odraza festivala v času, ko postaja mednarodni red čedalje bolj nestabilen, tesnobno vzdušje pa tipa za iskanjem zatočišča v nacionalni izključevalni monolitnosti. Paradoks te perspektive se razblinja ob ugotovitvi, da so plodna tla za brstenje književnega ustvarjanja fluidni stiki različnih nacionalnih pogledov, v katere so po-stavljeni ali večkrat pre-stavljeni ustvarjalci. Vileniški gostje so v štirih desetletjih to zgovorno dokazovali: od Milana Kundere mimo Josipa Ostija vse do Davida Albaharija. Vsi trije so se selili: tudi iz jezika v jezik. Svetovna književnost je posejana z eminentnimi primeri: od Samuela Becketta do Eugena Ionesca, od Josepha Conrada do Vladimirja Nabokova. Letošnji festivalski gostje prav tako izhajajo iz različnih geografskih okolij, njihovo pisanje pa združujejo teme selitev, večjezičnosti, vprašanj kulturne in jezikovne identitete, medkulturnih dinamik in jezikovnega preklapljanja.
Eden od najočitnejših dokazov tega razmišljanja, a vendarle ne edini, so književnosti, ki nastajajo v manjšinskih in etnično ter jezikovno mešanih okoljih, tako rekoč na mejah: političnih, državnih, etničnih in v najintimnejšem literarnem izrazu tudi jezikovnih, kjer postaja skupni imenovalec ravno fluidna identiteta," so med drugim zapisali snovalci letošnjega festivala. Vilenico organizira Društvo slovenskih pisateljev (DSP), vodja je Miha Maurič, predsednik desetčlanske žirije, ki izbira nagrajence ter fokuse festivala, pa je pesnik in urednik Gregor Podlogar.
Žirija je tokrat v ospredje postavila sodobno poljsko književnost, v okviru zbirke Antologije Vilenice pa so pri DSP izdali antologijo več kot 20 poljskih avtorjev in avtoric, ki jo je uredil poljski pesnik Milosz Biedrzycki. V antologiji so med drugim predstavljeni avtorji Zuzanna Sala, Dominik Bielicki, Marta Dzido, Julia Fiedorczuk, Konrad Gora, Joanna Lepicka, Adam Kaczanowski in Robert Rybicki. Njihova dela so v slovenščino prevedle Jana Unuk, Katarina Šalamun Biedrzycka in Lara Unuk.
Kdo je letošnji vileniški nagrajenec
Serhij Žadan je pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in glasbenik. Rojen je leta 1974 v Starobilsku v Ukrajini in se od začetkov literarnega udejstvovanja v celoti posveča pisanju in kulturnemu delovanju. Študiral je na harkovski nacionalni univerzi, danes pa velja za enega osrednjih glasov sodobne ukrajinske literature in pomembnega kulturnega ustvarjalca, ki aktivno deluje tudi v javnem in družbenem prostoru v Harkovu.
Njegovo delo je prevedeno v številne jezike in je prepoznavno po izraziti jezikovni energiji, fragmentarni pripovedni strukturi ter občutljivem, pogosto tudi surovo neposrednem prikazu postsovjetske realnosti, družbenih razpok in izkušenj vojne. Poleg literarnega ustvarjanja je dejaven tudi kot frontman glasbene skupine Žadan i Sobaki, s katero povezuje poezijo, performans in družbeno kritiko.
Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani Depeche Mode (2004), Vorošilovgrad (2010) ter Internat (2017), ki so mu prinesli široko mednarodno prepoznavnost in status enega ključnih sodobnih vzhodnoevropskih avtorjev. V zadnjih letih njegovo delo in javno delovanje zaznamuje tudi izkušnja vojne v Ukrajini, ki jo aktivno reflektira tako v literaturi kot v družbenem angažmaju. Za roman Internat je leta 2022 prejel prestižno nagrado Angelus za srednjeevropsko književnost. Istega leta je
za izjemno umetniško ustvarjanje in humanitarno delovanje med vojno prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev. Leta 2025 je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, ki nagrajuje mednarodni pomen avtorjevega literarnega opusa. Žadan je eden najvidnejših sodobnih evropskih avtorjev, ki s svojim delom združuje literarno inovativnost, družbeno občutljivost in izrazito etično držo.
V slovenščino sta prevedena romana Vorošilovgrad in Internat, oba sta prevedla Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej in sta izšla pri Beletrini.
Kdaj in kam na dogodke
Danes, v ponedeljek, bosta dva festivalska dogodka na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem ter pogovor s slovenskim gostom v fokusu, pesnikom, prevajalcem, esejistom in promotorjem sodobne poezije Tonetom Škrjancem v Kopru. Slavnostno odprtje festivala bo v torek zvečer v Cankarjevem domu, eden osrednjih dogodkov je sredin pogovor s Serhijem Žadanom v Cukrarni, pa tudi okrogla miza na temo fluidnosti identitet, na kateri bodo spregovorili avtorji-gostje festivala Ann Cotten, Velibor Čolić, Stefan Feinig, Said Khatibi in Natalija Milovanović.
V četrtek bo pred Kavarno San Marco v Trstu pogovor na letošnjo temo z Ano Marwan, Nevenom Ušumovićem in Serhijem Žadanom povezoval Janko Petrovec, v petek bo del programa prvič domoval na obnovljeni Kosovelovi domačiji v Tomaju, kjer se bo Margareta Kržič pogovarjala z Ann Cotten, Stefanom Feinigom, Joanno Lepicko in Natalijo Milovanović. Med spremljevalne dogodke so uvrstili tudi mednarodni študentski komparativistični kolokvij na temo fluidnosti identitet. V Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici, pa bo v petek v sodelovanju z Veleposlaništvom Ukrajine v Sloveniji še en pogovor z Žadanom.
Ob antologiji sodobne poljske književnosti Wielki ping-pong bo v zbirki Litterae Slovenicae izšla tudi dvojezična izdaja pesniške zbirke Koža (Haut) Toneta Škrjanca v prevodu Ann Catrin Bolton.
