Več kot 2400 gesel za vstop v filozofijo

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor je bila danes predstavitev Leksikona filozofije ddr. Antona Stresa. Ambicioznemu knjižnemu projektu primerno predstavitev - pod organizacijo so se podpisali Univerzitetna knjižnica Maribor, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Enota v Mariboru, Pravna fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Celjska Mohorjeva družba - je usmerjal dr. Edvard Kovač. Ob avtorju so bili njegovi sogovorniki ravnateljica in odgovorna urednica založbe dr. Tanja Ozvatič, dr. Bojan Borstner z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Tomaž Keresteš z mariborske Pravne fakultete in dr. Branko Klun s Teološke fakultete.
Leksikon je lepo darilo mariborski enoti Teološke fakultete ob njeni 50-letnici, je začel Edvard Kovač, prav tako pa ob 100-letnici ljubljanski univerzi in ob 160-letnici bogoslovju v Mariboru.

Ne le leksikon pojmov, ampak tudi ljudi

Anton Stres je obnovil genezo leksikona. Kot mlad predavatelj je želel, da bi imeli študenti pojme pri roki in je dr. Janezu Janžekoviču predlagal, da bi leksikon napisala skupaj. Res sta skupaj začela, a je dr. Janžekovič sklenil, da bo knjigo napisal kar sam, "vi pa boste pripravili drugo izdajo".
Prva je izšla leta 1981, "druga" pa je daleč od zgolj predelave. 760 gesel je naraslo na več kot 2400 gesel, leksikon pojmov iz filozofije pa je postal tudi leksikon filozofov. Na vprašanje, čemu ali komu se je posvečal najbolj, je odgovoril: Heglu in Marxu, nasploh pa filozofiji moderne od začetka novega veka do (vključno) 19. stoletja. Na novo pa "se je moral naučiti" anglo-saksonsko filozofijo, predvsem filozofijo jezika in analitično filozofijo, ki po njegovem mnenju zdaj morda prevladuje na naših filozofskih oddelkih.
Bojan Borstner je spregovoril kot predstavnik te smeri. Najprej je povedal, da je prepoznal Stresovo sposobnost za to, da kompleksne probleme zelo jasno predstavi učiteljem filozofije že v medfakultetni komisiji za ohranitev filozofije na maturi. Analitično usmerjen filozof je geslo "analitična filozofija" ocenil kot dobro. Avtor pokaže, kje so korenine te smeri, nato pa pokaže razlike znotraj nje, opiše faze v razvoju in pove, da se danes analitična filozofija ne ukvarja več samo z jezikom, ampak tudi z ontologijo na primer. Borstnerjevi pomisleki so večinoma terminološke narave. Stres je, tako je sam pojasnil, zavestno ostajal pri slovenski neotomistični tradiciji.

Tomaž Keresteš predava filozofijo prava in pravno teorijo in je prepričan, da je "pravnik, ki ni nikoli razmišljal o nekaterih vprašanjih - recimo o pravičnosti - na dobri poti, da postane družbi nevarna oseba." V leksikonu je veliko gesel, ki se tičejo filozofije in metodologije prava in tudi filozofov, ki so prispevali k temu področju.

Nepredstavljivo, da bi tak leksikon "v tujini napisal samo en človek"

Tudi Branko Klun je izpostavil, da leksikon potrjuje, da zna njegov avtor kompleksne reči pove na razumljiv način. Izrazito je to zlasti pri geslih o postmoderni filozofiji, ki je "velikokrat res težavna", oziroma postmodernih filozofih. Seveda je to vstopna točka, poudarja Klun, to ni enciklopedija, temveč leksikon z gesli, ki ne morejo povedati vsega. Za strokovnjake so takšni leksikoni morda preveč popreproščeni, odlični pa za vse, ki potrebujejo jasno vstopno točko. Predvsem pa si ne predstavlja, da bi tak leksikon "v tujini napisal samo en človek".

Vedno še štiri nova gesla

Kadarkoli je v teh letih priprave leksikona srečala avtorja, pa je imel ta "še štiri nova gesla".Anton Stres je razkril skrivnost likovne opreme: fotografija na naslovnici je njegova, ulovil je sončni vzhod na Cipru, v rojstnem kraju Zenona, ustanovitelja stoiške filozofske šole. Misli, da ni ta fotografija "nič bolj neprimerna kot kakšna druga". In zaključna misel: leksikon je nastal iz "globokega prepričanja, da filozofija ni filozofiranje". Vedno ga razjezi, ko se na tak način govori o filozofiji. Filozofija je ljubezen do modrosti in leksikon je napisal kot iztočnico, ki lahko pomaga bralcu prepoznati, ali ga filozofija zanima ali ne.