Levji delež sredstev za delovanje Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti bo prispevala država, saj bo ministrstvo za kulturo prispevalo 560.000 evrov letno iz proračuna ter dodatne štiri milijone evrov iz evropskih kohezijskih sredstev do leta 2029. Za slednje pa je pogoj, da javni zavod začne delovati še letos.
Svoje bosta prispevali tudi obe mesti Celje in Nova Gorica, ki ju je ministrica za kulturo po današnjem podpisu označila za plesni mesti. V Celju, kjer bo sedež zavoda, bodo letos in drugo leto prispevali nekaj čez 65.000 evrov letno. Sredstva bodo namenjena za eno zaposlitev in delovanje zavoda, je po podpisu pogodbe povedal Kovač. Nova Gorica bo prispevala 30.000 evrov proračunskih sredstev, ki bodo, kot je po podpisu pogodbe povedal Turel, namenjena za eno zaposlitev in delovanje zavodovega prostora za vadbo v novogoriškem Epicu.
Na vprašanje, ali bo zavod s svojim delovanjem začel že maja, je ministrica Asta Vrečko danes pojasnila, da sedaj sledi imenovanje začasnega vodstva zavoda ter vsi ostali usklajeni in enaki postopki, ki veljajo za javne zavode, prav z današnjih podpisom pogodbe pa se lahko vsi ti postopki sedaj tudi začnejo.
Najbolj prekarno področje umetnosti
Asta Vrečko je po današnjem podpisu pogodbe ustanovitev Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti v Sloveniji označila kot pomembno poglavje v kulturi na Slovenskem ter ogromen korak za slovensko kulturo, ki je zelo pomemben tudi za regijske in lokalne interese.
Sodobni ples je namreč doslej veljal za najbolj prekarno področje umetnosti v Sloveniji, ki tudi ni imel sistematičnega razvoja in strateške vizije, hkrati pa na tem področju v Sloveniji po besedah ministrice Vrečko deluje ogromno nevladnih organizacij, plesalcev, pedagogov, ustvarjalcev in "tistih, ki sodobni ples zgodovinijo". Z novim zavodom to delovanje sedaj postaja bolj institucionalizirano, je še dodala in izrazila željo, da bi zavod deloval v sozvočju z vsemi, ki ustvarjajo na tem področju.
Pogoj za pridobitev evropskih sredstev je, da zavod začne delovati še letos
Matija Kovač je zavod označil za dobro inovacijo, ki bo lahko prinesla veliko tako lokalnim okoljem kot sami ustvarjalni skupnosti na področju sodobnega plesa in razvoju plesne umetnosti v Sloveniji, zavod pa bo po njegovih besedah tudi prispeval k decentralizaciji kulturnih dejavnosti pri nas.
Podobno je menil tudi Samo Turel, ki je izpostavil, da ima Nova Gorica širok spekter ustvarjalcev na področju sodobnega plesa, sam zavod pa bo prispeval k decentralizaciji sodobne plesne umetnosti. Tisti, ki ustvarjajo na področju sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, bodo z javnim zavodom dobili ustrezno institucionalno podporo, je še dodal.
Zavod enkrat že obstajal
Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti so si ustvarjalci s področja sodobnega plesa v Sloveniji sicer želeli že vrsto let. Leta 2011 je bil v času ministrice za kulturo Majde Širca že ustanovljen Center sodobnih plesnih umetnosti, a ga je leto kasneje naslednja vlada pod vodstvom Janeza Janše ukinila.
Sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba je nato novembra lani dala zeleno luč za ustanovitev novega zavoda za sodobni ples, januarja letos pa še mestna sveta obeh občin. Ustanavljanje zavoda je nato začasno zaustavila lokalna referendumska pobuda v Celju, a so pobudniki referenduma zbrali premalo podpisov, kar je omogočilo nadaljevanje vseh potrebnih postopkov za ustanovitev zavoda.
