Na novinarski konferenci so v imenu delavcev spregovorili avdiovizualna prevajalka Jerca Kos ter prevajalca Urban Robič in Dušan Rebolj. Konferenco je zaokrožil splošni koordinator Zasuka Miha Blažič, ki je predstavil zahteve delavcev in orisal korake v primeru nadaljnje neodzivnosti neformalnih delodajalcev, medijske hiše Pro Plus in prevajalske agencije Babič.
12. avgusta so namreč v sindikatu Zasuk s podporo sindikatov in strokovnih združenj zagnali peticijo Za dobre prevode! ter poslali poziv odločevalcem za zaščito slovenskega jezika, prevajalskemu studiu Milenko Babič in njegovemu naročniku Pro Plus pa tudi zahteve po ureditvi katastrofalnih delovnih pogojev prevajalcev. "Z uvajanjem strojnega prevajanja se izvedbeni roki krajšajo, plačila in merila kakovosti pa se vztrajno nižajo," so pri sindikatu zapisali v objavi za javnost. "Današnja tiskovna konferenca je odgovor delavcev na neprevzemanje odgovornosti Babiča in Pro Plusa za nastalo stanje in njuno nezainteresiranost za reševanje nevzdržnih razmer. Če odgovorni ne bodo nemudoma sedli za pogajalsko mizo, smo sindikalizirani prevajalci pripravljeni na zaostrovanje spora."
Podnapisi vplivajo na raven jezikovne kulture
Jerca Kos je kot predstavnica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije izpostavila, da posledice vse slabših strojnih prevodov ne izkušajo le prevajalci, ampak se pospešeno slabša gledalčeva izkušnja. "To delo namreč prinaša tudi veliko odgovornost: podnapise bere zelo veliko ljudi, tudi tisti, ki ne berejo skoraj nič drugega – ne knjig, ne časopisov, ne novic v nobeni obliki, ne papirnati ne digitalni – berejo pa podnapise. Za številne so edini stik s pisno zborno slovenščino, zato podnapisi pomembno vplivajo na splošno raven jezikovne kulture. Računalniški program prevede samo govor v oddaji, ne vidi pa, ali sta na zaslonu dve osebi ali jih je več, ne loči med dvojino in množino, med moškimi in ženskimi filmskimi liki. Zmotno je mišljenje, da lahko prevajalec strojni prevod preprosto popravi, pa bo primeren za objavo. Ne bo, saj bo še vedno slabši od prevajalčevega. Edini razlog za uvajanje strojnih podnapisnih prevodov je poskus zmanjševanja stroška naročnikov, se pravi, plačnikov prevodov – televizijskih hiš in pretočnih ponudnikov."
Urban Robič je spregovoril o vse težjih pogojih dela AV prevajalca v Prevajalskem studiu Milenko Babič. Z uvajanjem strojnih prevodov so se pogoji dela hitro in občutno poslabšali. "Naslednji korak je bila uvedba strojnih prevodov in znižanje prevajalske tarife na polovico, češ pol dela je že opravljenega. Dejansko stanje je bilo žal daleč od tega. Podnapisi, ki naj bi nam prihranili polovico dela, so bili za delo bolj zamudni kot prevajanje čisto na novo."
"Temu se menda reče 'tržne razmere', čeprav obe podjetji medtem mastno služita"
Dušan Rebolj je poudaril, da je med prevajalci prisoten izjemen strah, da se izpostavijo, saj z opozarjanjem na nevzdržne razmere tvegajo izgubo vseh naročil. "Avdiovizualni prevajalski trg je majhen. Imamo eno javno radiotelevizijo, eno veliko komercialno hišo, peščico posredniških agencij in filmskih distributerjev, peščico filmskih festivalov, tu in tam kakšno pretočno platformo. Če ti pogoji kjer koli ne ustrezajo, ti zelo hitro zmanjka možnosti, kam oditi. Odhod je bolj izstop iz poklica kakor pogajalsko sredstvo. In iz tega dejstva izhaja vse ostalo."
Prevajalec zasluži manj kot študent
Organizirani prevajalci v sindikatu Zasuk so zato pred kratkim na medijsko hišo Pro Plus in njihovega agencijskega partnerja Prevajalski studio Milenko Babič naslovili kratko pismo. V njem so jih opozorili, da bi bilo potrebno urediti zaskrbljujoče stanje na področju avdiovizualnega prevajanja.
"Opozorili smo na dejstvo, da se naše tarife niso zvišale že praktično celo desetletje, medtem ko življenjski stroški in prispevki s.p.-jev ves čas rastejo ter da danes visoko usposobljen in izkušen prevajalec zasluži manj, kot je zakonsko določena minimalna študentska postavka. Za golo preživetje moramo delati preko vseh meja psihične in fizične zmogljivosti - večere in noči, praznike in vikende. Z vpeljevanjem strojnih prevodov pa prevajalci nimamo manj, ampak več dela, naročniki pa bi radi te tarife celo prepolovili. Medijski hiši Pro Plus in Prevajalskemu studiu Milenko Babič smo posredovali seznam zelo zmernih in realističnih predlogov za izboljšanje razmer, s predlogom sklenitve kolektivne pogodbe, kakšne so v veljavi v najrazličnejših gospodarskih panogah. Na naš poziv so s piar službe ProPlus odgovorili v dveh kratkih stavkih: 'Pro Plus nima pogodbenega razmerja s prevajalci, ampak s podjetjem Prevajalski studio Milenko Babič, ki je odgovorno za urejanje pogodbenih razmerij s svojimi zaposlenimi in zunanjimi sodelavci. V ta razmerja ne posegamo, zato se do njih ne opredeljujemo.' Temu je sledil nekoliko daljši Babičev odgovor, da 'so tržne razmere na področju avdiovizualnega prevajanja vedno zahtevnejše' in da 'za sklenitev kolektivne pogodbe trenutno ne predvidevamo nadaljnjih korakov'. Največja komercialna medijska hiša je tako prevalila odgovornost na največjo prevajalsko agencijo, ta pa jo je prevalila nazaj na medijsko hišo. Temu se menda reče 'tržne razmere', čeprav obe podjetji medtem mastno služita," so razložili pri sindikatu ZASUK.
