Prevajalci avdiovizualnih vsebin pozivajo k zaščiti prevajalskega poklica

T. G.
12.08.2026 09:47

Odločevalce so pozvali, naj v času pospešene digitalizacije zagotovijo konkretne ukrepe za zaščito jezika in varovanje prevajalskega poklica. Kakovost prevodov namreč upada, so opozorili.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na Pro Plus in prevajalske agencije so poslali zahteve za izboljšanje delovnih pogojev in ureditev tarif s kolektivno pogodbo, pričakujejo tudi sestanek s predstavniki sindikata. 
Primož Lavre

Prevajalci avdiovizualnih vsebin, združeni v sindikatu Zasuk, pozivajo pristojne ustanove v državi, da v času pospešene digitalizacije zagotovijo konkretne ukrepe za zaščito jezika in varovanje prevajalskega poklica. Na Pro Plus in prevajalske agencije so poslali zahteve za izboljšanje delovnih pogojev in ureditev tarif s kolektivno pogodbo, pričakujejo tudi sestanek s predstavniki sindikata. 

"Kakovostna slovenščina v avdiovizualnih vsebinah ni več samoumevna, čeprav so podnapisi za marsikoga prevladujoči vir bralnih vsebin. Naročniki in posredniške agencije prevajalkam in prevajalcem pospešeno vsiljujejo uporabo strojnih prevodov s ciljem kovanja večjih zaslužkov. Delavke in delavci, ki avdiovizualne vsebine prevajajo, delajo v vse slabših pogojih: krajšajo se izvedbeni roki, nižajo se plačila in merila kakovosti," so zapisali v javnem pozivu.

Po njihovem mnenju najhujše pritiske na delavce izvaja največja komercialna TV-hiša Pro Plus. "Prevajalec je le še podplačani lektor nekakovostnih strojno generiranih vsebin, le vprašanje časa pa je, da bo iz prevajalskega procesa popolnoma izključen." Ob tem opozarjajo, da posledic praks ne čutijo le prevajalke in prevajalci, ampak se pospešeno slabša gledalčeva izkušnja. "Vse slabši, dobesedni strojni prevodi otežujejo razumevanje vsebin in siromašijo besedni zaklad. Strojni prevodi zmanjšujejo dostopnost informacij ter dolgoročno šibijo bralno razumevanje, jezikovni občutek in zmožnost kritičnega vrednotenja informacij. Takšna praksa ni tehnološki napredek, temveč sistematično razvrednotenje prevajalskega poklica in neposredna grožnja kakovosti slovenskega jezika v javnem prostoru."

Na ministrstvo za kulturo, Službo za slovenski jezik in ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter druge pristojne institucije so naslovili pet zahtev. Najprej, da pripravijo nacionalno strategijo razvoja slovenskega jezika v dobi umetne inteligence, da v sodelovanju s stanovskimi društvi vzpostavijo jasna merila kakovosti za prevajanje in podnaslavljanje avdiovizualnih vsebin, da okrepijo nadzor nad jezikovno kakovostjo vsebin v medijih in na pretočnih platformah, zaščitijo prevajalce pred praksami, ki jih silijo v uporabo neustreznih strojnih prevodov, in da zagotovijo ustrezno vrednotenje dela prevajalcev, lektorjev in drugih jezikovnih strokovnjakov.

Pod poziv so podpisani avdiovizualni prevajalci, združeni v sindikatu Zasuk, in s podporo drugih organizacij: sindikata Glosa, SVIZ-a, Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Društva slovenskih režiserjev in režiserk, Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društva novinarjev Slovenije in s podporo prof. dr. Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta