Tjaša Gajšek
Galerija mesta Ptuj kot eno od enajstih razstavišč gosti del osrednje festivalske razstave Prah 23. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Na njej se predstavlja osem umetnikov iz različnih držav, Claudia Kübler iz Češke, Filippo Berta in Maria Elisabetta Novello iz Italije, Juan Sorrentino iz Argentine, Poljak Wojtek Radtke, Nemec Wolfgang Stiller in dva umetnika iz Slovenije, to sta Jera Dacar in Metod Frlic. Kot sta pojasnila direktorja festivala Jernej Forbici in Marika Vicari, v Galeriji mesta Ptuj gledamo zelo raznoliko postavitev tako v smislu medijev kot pristopa do festivalske teme Prah: Kajti prah si in v prah se boš vrnil, s katero so izbrana dela povezana preko materiala, ki ga uporabljajo ali ga nagovarjajo, vsem pa je skupna krhkost ali človeka ali narave.
Razpadanje in vračanje v prah
Claudia Kübler s svojo prostorsko postavitvijo Best Case, Worst Case, Average Case nagovarja čas, se igra z geološkimi procesi in jih predstavlja na strnjen način. Ročno rezani koščki gline, ki v svoji strogi in natančni postavitvi predstavljajo tisočletno pronicanje vode skozi plasti zemlje, in prah, ki ostaja kot opomnik minljivosti in napovednik prihodnosti.
Fillipo Berta s svojo veliko video projekcijo Like the Dust in the Wind (Kot prah v vetru) raziskuje krhkost in moč človeške identitete. Čoln, ki kroži v morju, poln semen, ki kot ljudje v iskanju boljše prihodnosti iščejo svoj prostor, košček zemlje, kjer bi lahko pognali svoje korenine.
Prah in spomin priklicujeta podobe, ki se navezujejo na čas, kot je monumentalno kiparsko delo Metoda Frlica The Time Zero (Čas nič), ki v svoji obliki spominja na zdrobljeno peščeno uro, ali na minljivost in krhkost. V tem smislu se spomnimo na prostorsko postavitev Marie Elisabette Novello, Archivio Polvere, sestavljeno iz vitrin, knjig, objektov in ogromne preproge iz prahu, ki se osredotoča na željo po zbiranju in katalogiziranju prahu kot nosilcu zapisov, zgodb in pričevanj.
Ljudje vžigalice, kiparska dela znanega nemškega umetnika Wolfganga Stillerja, se nanašajo na preobrazbo in metamorfozo človeka in se prepletajo s človeško identiteto.
Argentinski multidisciplinarni umetnik Juan Sorrentino predstavlja preobrazbo materije in narave v pepel skozi svoja zvočna dela, kjer zvok skrbi za nenehno spreminjanje, razpadanje in vračanje v prah.
Dela Wojteka Radtkeja in Jere Dacar, ki so na pol poti med umetnostjo in znanostjo, postavljajo dve zanimivi in neobičajni refleksiji, prva o neizbrisni sled spomina, ki ostane v DNK tudi po izginotju živega bitja, druga pa govori o produktu današnje družbe, ki se sama zastruplja z oddaljevanjem od narave.
Vse postaviti na nič in začeti znova
Tema Prah je bila izziv, sta dejala Forbici in Vicari, "saj kar hitro lahko postane preširoka, če pa si zadaš specifične okvirje, pa nevarno ozka. Tako imamo letos na festivalu dela z vseh koncev sveta - Južne Afrike, Argentine, ZDA in z vseh koncev Evrope -, saj je bilo iskanje željenih del naporno, a je vseeno to najlepši in najzanimivejši del celotne organizacije festivala. Želeli smo vse postaviti na nič, narediti piko in nato idealno začeti znova iz prahu. Želeli smo ponovno vključiti v igro celotno naše preteklo kuratorsko delo in kompleksnost človeške poti, ki smo jo obravnavali skozi prejšnje edicije (krhkost, narava, prostor, postprodukcija itd.)."
"Čeprav smo se pokvarili, izčrpali do te mere, da smo izgubili 'težo', telo, glas, morda še nismo prepozni"
"Če nas že sam stavek spominja, da se bomo ponovno spremenili v pepel, da bomo, ko bomo padli ali se stopili v zemljo, ponovno nahranili zemljo, bi morali razmisliti, da smo prah in da, čeprav to pogosto pozabljamo, ker smo se pokvarili, izčrpali do te mere, da smo izgubili 'težo', telo, glas, morda še nismo prepozni," sta zapisala. "Smo prah, ki bo kljuboval vetru in se ponovno spremenil v novo obliko in misel. Skozi umetnost, iskanje podob, zvoka, časa, prostora, krhkosti in minljivosti nas in prahu ... imamo dokaz, da se lahko v tem memento homo slednji ponovno najde."
Osrednja razstava in druge razstave, ki so del festivala, so na ogled do 14. septembra.
