Odločitev za slovenščino iz ljubezni

Po poklicu je profesorica filozofije in slovenščine. Svojo poklicno pot je Petra Seitl začela s poučevanjem slovenščine na osnovni šoli. Poučevala je tudi nekaj otrok, ki jim je bila slovenščina tuji jezik, jezik novega okolja. To je bila njena prva izkušnja s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika. Kasneje je slovenščino poučevala na Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje. "Med študijem sem v okviru programa Erasmus eno leto študirala v Pragi. Takrat je bil tam lektor Andrej Šurla. Zaželela sem si, da bi tudi sama nekoč poučevala v tujini. Ko sem na spletu zasledila razpis za prosto delovno mesto učitelja v tujini, sem začutila, da je to to. Eno leto sem poučevala v Kijevu, v tem študijskem letu pa sem septembra lani zasedla delovno mesto lektorice slovenščine v Parizu."
V Franciji lahko slovenščino študirajo samo v Parizu. Kako je z zanimanjem in kaj je glavna motivacija za vpis?

"Za slovenščino v Franciji skrbijo predvsem Veleposlaništvo Republike Slovenije, Društvo mladih Slovencev v Parizu in seveda inštitut Inalco - francoski državni inštitut za orientalske jezike in civilizacije, kjer v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah deluje lektorat slovenščine. Francoski državni inštitut je edina visokošolska ustanova na francoskem ozemlju, ki izdaja diplome iz slovenskega jezika.

Dobro poznajo Slovenijo

"Slovenščina je živa med slovenskimi priseljenci in njihovimi potomci, med študenti na Inalcu in pri dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga izvajamo na veleposlaništvu, deluje pa pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Inštitut Inalco dobro sodeluje z Univerzo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto in Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki vsako leto julija v Ljubljani organizira tudi Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, tekom študijskega leta pa se trudimo, da predavanja obogatimo še z raznimi literarnimi srečanji in gostovanji slovenskih profesorjev. Preizkus znanja iz slovenskega jezika je eden od fakultativnih preizkusov znanja na francoski maturi. Slovenščina ni obvezni predmet, lahko pa dobro opravljen preizkus prispeva k izboljšanju kandidatovega povprečja.
Na splošno imam občutek, da Francozi dobro poznajo Slovenijo. Očitno jo Slovenci s svojim uspešnih delovanjem in udejstvovanjem na različnih področjih, od kulture, izobraževanja do športa, dobro predstavljamo. Pred nekaj dnevi so me obiskali prijatelji iz Slovenije. Jedli smo v restavraciji in prijazen natakar nas je vprašal, od kod smo. Povedali smo mu in navdušeno je razložil, da ima zelo rad Slovenijo in da je velik oboževalec Vida Kavtičnika (mimogrede, tudi on je Velenjčan, tako kot jaz in moji prijatelji). Ko nam je simpatični natakar postregel hrano, pa nam je dober tek voščil kar v slovenščini. Vedno je prijetno slišati navdušenje nad Slovenijo in slovenske besede iz ust govorcev drugega jezika."
Kaj obsega učni program dodiplomskega in podiplomskega študija slovenščine na inštitutu Inalco?
"Inalco v francoščini poznajo tudi pod imenom Langues O', ima status visokošolske ustanove, kakršnega imajo tudi francoske univerze. Njegovo poslanstvo je poučevanje jezikov in civilizacij, katerih izvor je zunaj zahodne Evrope. Po končanih treh letih študija študent prejme diplomo (Licence). Inštitut izdaja tudi svoja potrdila, ki se pridobijo na osnovi preizkusov znanja jezika in civilizacije.

Krhek hrošč, hčerka hrček

Spomnim se vaše znamenite predhodnice, preko Draga Jančarja, odlične prevajalke, naše štajerske rojakinje Antonije Bernard. Drago Jančar je zagotovo najslavnejši slovenski pisatelj med Francozi, posebno po prejemu nagrade za najboljši tuji roman pred petimi leti Prix du meilleur livre étranger v Franciji.
"Leta 1987 je slovenščina dobila svojo katedro na Inalcu. Leta 1992 jo je za štiri leta prevzel Vladimir Pogačnik, nasledila pa ga je Antonia Bernard, ki je postavila trdne temelje za nastanek in razvoj učnih gradiv za učenje slovenščine v francoskem jeziku. Prevedla je tudi romane Borisa Pahorja in Draga Jančarja. Očitno je bilo zanimanje za slovenska dela med Francozi dovolj veliko, da so tem prevodom sledili novi. Za roman To noč sem jo videl je Drago Jančar leta 2014 prejel francosko nagrado za najboljši tuji roman leta. V francoščino je sicer prevedenih šest njegovih romanov, več novel in dramsko delo Veliki briljantni valček (La grande valse brillante), ki je bilo tudi uprizorjeno v Maison d'Europe et d'Orient.
Francosko kulturno življenje bogatijo številni slovenski umetniki. Roman Alamut Vladimirja Bartola je še vedno prodajna uspešnica med Francozi. Veliko zanimanje je sprožil tudi roman Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka. Francoskim bralcem so na voljo Prešernove poezije, prevajana in cenjena so dela Borisa Pahorja. Prevedena sta na primer tudi Martin Krpan pa Zvezdica zaspanka. Izjemno viden in prevajan je Slavoj Žižek. Zelo uveljavljena je tudi slovenska pisateljica Brina Svit, ki je v Franciji prejela že več literarnih nagrad, piše pa v slovenščini in francoščini. Tudi Luka Novak je esej Fenomenologija majoneze napisal v francoščini.
Nedavno je bil v Parizu prestižni mednarodni knjižni sejem (Livre Paris), ki je letos v središče postavil Evropo kot regijo. Občinstvu se je v okviru evropskega paviljona letos prvič s svojo stojnico in programom srečanj s pisatelji predstavila tudi Slovenija. Številni obiskovalci in udeleženci sejma so se ustavili ob slovenski stojnici, kjer so lahko prelistali in kupili slovenske knjige, prevedene v francoščino, ter poklepetali s slovenskimi ustvarjalci, kar je v francoskem okolju zelo pomembno. Francoski bralec namreč želi imeti stik z avtorjem dela, ki ga bere. Sejem Livre Paris obišče okrog 165.000 ljudi.
Največ knjig slovenskih ustvarjalcev je v Parizu možno kupiti v knjigarni Librairie Polonaise, slovenske knjige pa so dostopne tudi v knjižnici Bulac - knjižnici inštituta Inalco."
Kaj pa je za Francoze fonetično najteže usvojiti v slovenščini?
"Največ težav jim povzroča izgovarjava črk h in r ter sičnikov in šumnikov, na primer beseda krhek ali hrošč pa tudi železniška postaja. Nekaj težav imajo prav tako z naglasom. Sicer pa so jim najtežje sklanjatve samostalnikov. Zabavne so situacije, ko se učenci iz srca nasmejijo kakšnim besedam, ki se jim zdijo nenavadne, na primer kavbojke - ta beseda se jim zdi prav hecna. Nekateri težko izgovorijo besedo hčerka. Kar nekajkrat se je zgodilo, da so namesto imam hčerko rekli imam hrčka."