(FOTO) Nobelova nagrada za literaturo: Za drzni dialog s tradicijo

Švedska akademija je z izbiro, da letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo podeli kanadski pesnici Anne Carson, ostala zvesta tradiciji, ki jo je začela leta 2018, po kateri vsako drugo leto Nobelovo nagrado za literaturo nameni ženski. Carson je tako med dosedanjimi 123 nagrajenci v zgodovini podeljevanja postala šele 19. ženska s tem nazivom. Za favoritko za nagrado je veljala že več let, tudi letošnje stavnice, ki so sicer napovedovale zmago predvsem kitajski pisateljici Can Xue, so ji bile naklonjene. Kot novo tradicijo pa – po nagradah za Laszla Krasznahorkaia, Han Kang in Jona Fosseja – lahko razumemo tudi izbiro ne prav široko popularnih avtoric in avtorjev.

Akademija je zapisala, da je 76-letna Carson nagrado prejela za svoje "drzno in izvirno ustvarjanje, ki je v igrivem dialogu s klasično tradicijo ustvarilo nove oblike sodobne književnosti". Pesnica, esejistka in prevajalka Carson v svojih delih o ljubezni, želji in obupu prinaša sodoben pogled na misticizem in antično dediščino, so dodali. 

Njena dela se pogosto igrajo s prestopanjem meja med poezijo in prozo, v njih združuje ljubezen do književnosti in mitologije starogrškega sveta. Njena poezija je polna ljubezni, poželenja, spolnega hrepenenja in obupa, so ocenili literarni kritiki, lahko je tudi globoko ganljiva. Anders Olsson, ki predseduje Nobelovemu odboru za literaturo, je ocenil, da se skoraj celotno njeno literarno ustvarjanje osredotoča na stičišče med filološko obsesijo z besedami in pesniško željo po novih pomenih. Z lahkotnim pristopom raziskuje možnosti pisanja, njeno sodelovanje z likovnimi umetniki in koreografi ter z opernimi in gledališkimi režiserji pa kaže na svobodo, s katero se sooča z literarnimi pričakovanji in sistemi pravil, so še dejali v utemeljitvi in dodali, da je njene prevode iz klasične grščine mogoče obravnavati kot samostojna dela. 

Pesnica, esejistka, prevajalka, klasicistka in profesorica se je rodila leta 1950 v Torontu. Izobraževala se je na Univerzi v Torontu, kjer je, potem ko je študij dvakrat opustila, diplomirala, magistrirala in doktorirala iz klasične filologije. Nato pa je od leta 1979 poučevala primerjalno književnost in kreativno pisanje na univerzah po ZDA in Kanadi. 

V slovenščino je knjižno doslej preveden le njen prvenec, to je esejistična zbirka iz leta 1986 Grenko-sladki eros, ki je pri nas pred štirimi leti izšla pri založbi LUD Literatura v prevodu Nade Grošelj. Carson je zbirko osnovala na svoji doktorski disertaciji z naslovom Odi Et Amo Ergo Sum (v prevodu Sovražim in ljubim, torej sem). Z leti je delo postajalo vse vidnejše in popularnejše: nagovarjalo je tako klasične filologe kot ljubitelje humanistike in pesnike, tako da so ga bralci na seznamu Modern Library uvrstili v stoterico najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja, so ob prevodu zapisali pri slovenski založbi.

Že prvo delo je začrtalo vzorec, ki se ga je držala tudi naprej, svoja besedila je oblikovala po vzoru klasične grške književnosti. Med najbolj prelomnimi je roman v verzih Autobiography of Red iz leta 1998, v katerem je v sodobni čas in z nekaj spremembami prenesla legendo o Herakleju, ki je z njenimi verzi postala zgodba sodobnega najstnika, ki se spopada z ljubezensko bolečino in poželenjem. V Stockholmu so ob razglasitvi nagrade kot njeno nepozabno delo med drugim izpostavili pesem Nox, ki jo je Carson napisala v spomin na svojega brata Michaela, ki je pred smrtjo na Danskem leta 2000 skrivnostno izginil. Ob številnih nagradah si je prislužila tudi naklonjenost številnih stanovskih kolegov. Susan Sontag je o njej dejala, da je ena redkih avtoric, pišočih v angleščini, od katerih bi prebrala čisto vse, kar napišejo. 

Pozna pa jo tudi slovensko gledališko občinstvo. Leta 2022 je bila v Mini teatru v režiji Nine Ramšak Marković in prevodu Tine Mahkota uprizorjena njena drama Norma Jeane Baker Trojanska. V njej Carson zoperstavlja Evripidovo Heleno in Marylin Monroe. Bolj kot biografija slavne igralke jo je zanimal destruktivni mehanizem fascinacije, so ob predstavi zapisali ustvarjalci.

Carson so novico po telefonu sporočili nekaj minut pred javno razglasitvijo, in kot je pozneje povedala tajnica Kraljeve švedske akademije znanosti Ingrid Carlberg, jo je novica našla na Islandiji, "kjer posluša veter". "Bila je presenečena, a zelo vesela. To sem slišala v njenem glasu," je svoje vtise strnila Carlberg.

Nagrado bodo Carson podelili 10. decembra. Ob najprestižnejši literarni nagradi bo prejela tudi denarno nagrado, 12 milijonov švedskih kron, kar je nekaj več kot 1,06 milijona evrov.