Štirje festivalski dnevi so Brežice znova spremenili v prostor srečevanja evropskega filma, njegovih ustvarjalcev in občinstva. Letošnji program je prinesel filme, ki so zaznamovali največje svetovne festivale, slovenske festivalske premiere ter dela nekaterih najvidnejših imen sodobne evropske kinematografije.
Brežice na filmskem zemljevidu
Zlato oko za najboljši film je žirija podelila filmu Dva tožilca ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice. "Žirija je v filmu prepoznala napeto in izrazito aktualno pripoved o birokratskih mehanizmih, ki omogočajo delovanje totalitarnih režimov. Zgodba mladega idealističnega tožilca, ki v Sovjetski zvezi leta 1937 poskuša razkriti krivice nad političnimi zaporniki, skozi mehanizme sistema razkriva zarote, neiskrenost in nevarnost posameznika, ki se mu zoperstavi," so zapisali v utemeljitvi.
Srebrno oko za najboljšo igralko je prejela Anna Geislerová (Karavan), srebrno oko za najboljšega igralca igralski tandem Lav Novosel in Andrija Žunac (Zajčji nasip), srebrno oko za najboljšo režijo pa Hlynur Pálmason (Ljubezen, ki ostaja). Posebno omembo za režijo je prejela Andreea Cristina Borțun (Odsev reke). Občinstvo je za svojega favorita izbralo film Zajčji nasip.
Mednarodno žirijo so letos sestavljali hrvaška igralka Leona Paraminski, slovenski režiser Marko Naberšnik in ciprski režiser Petros Charalambous.
Programski direktor festivala Aleš Pavlin je izrazil zadovoljstvo nad letošnjo edicijo. "Tretja izvedba Festivala evropskega filma Brežice je pokazala, da lahko kakovosten evropski film najde svoje občinstvo zunaj velikih kulturnih središč ter v mestu ustvari živahen prostor umetnosti, pogovora in srečevanja. Prisotnost evropskih filmskih ustvarjalcev pa postavlja FEF Brežice na filmski zemljevid."
Prva častna nagrada Borisu Cavazzi
Eden osrednjih trenutkov festivala je bil že otvoritveni večer, ko je FEF prvič podelil častno nagrado za izjemen prispevek k evropski kinematografiji Borisu Cavazzi, ki je v več kot šestih desetletjih ustvarjanja pomembno zaznamoval slovenski, nekdanji jugoslovanski in širši evropski kulturni prostor.
"Tretja izvedba festivala je pokazala, da lahko kakovosten evropski film najde svoje občinstvo zunaj velikih kulturnih središč"
Kot je ob odprtju festivala poudarila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc: "Evropski film je prostor, v katerem prepoznavamo naše kulturne korenine, naš spomin in vprašanja o tem, kdo smo in kakšni želimo biti. Film nam omogoča, da za trenutek zapustimo lasten pogled na svet in vstopimo v pogled drugega – prav v tem je njegova globoko humanistična razsežnost."
