
Danes zvečer se z odprtjem osrednje razstave Ezoterična ekotehnika: Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje v historičnem ambientu Minoritske cerkve začenja 31. edicija Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MRFU). Festival, ki ga organizira Mladinski kulturni center Maribor (MKC) in v ospredje postavlja podtalne in skrivne povezave med medijskimi tehnologijami, uporabniki ter kroženjem znanja in informacij, bo trajal do 5. oktobra. Kuratorja sta tako kot pri lanski jubilejni ediciji producentka na področju sodobne vizualne in intermedijske umetnosti Lara Mejač ter medijski umetnik Davide Bevilacqua.

V omrežjih digitalnega čarovništva
Kuratorka, ki deluje v Ljubljani, in kurator iz Linza sta si drugo sodelovanje, ki poteka "v omrežjih digitalnega čarovništva, kibernetičnega okultizma in ritualnega računalništva", potem ko sta se lani poglobila v arhive festivala, zamislila kot širitev po mestu in širitev publike. Ob Minoritski cerkvi so prizorišča še Hiša arhitekture Maribor, kjer razstavlja kolektiv Tactical Tech, ki se ukvarja z izobraževanjem mladih o vplivih tehnologije in umetne inteligence, Salon+ oziroma nekdanji UGM Studio, v katerem je postavljen projekt slovenske novomedijske umetnosti Kres, Galerija Media Nox, kjer se predstavlja avstrijski kolektiv Stadtwerkstatt, ki že od leta 1979 razvija novomedijske kontekste, in Kulturni inkubator, kjer bo na ogled razstava Ukoreninjenje, ki združuje nagrajene študentske projekte štirih avtorjev, ki jih je žirija izbrala prek mednarodnega razpisa za študentska intermedijska dela. Kuratorsko delo so zaupali mlademu mariborskemu kuratorju Vidu Koprivšku.

"Festival predstavlja prostore nepokorščine in subtilnih uporov v trenutnem ozračju vojaškega in tehnološkega avtoritarizma"
Teme, ki sta jih izbrala, pa tudi letos ostajajo zveste tradiciji MRFU, ki kritično vrednoti širši vpliv tehnologij na družbo in kulturo. "Festival je od začetkov zelo skeptičen do tehnologije. Tudi v času, ko je prevladovalo mnenje, da internet kot demokratični medij ponuja možnost za napredek, je ohranjal kritično distanco. Danes, ko smo priča porastu umetne inteligence, tehnologije v vojskovanju in nasploh v vseh porah življenja, vidimo, da je bil tak pogled na mestu," je pred uradno otvoritvijo povedala Lara Mejač.

Kako razmišljati drugače
Ezoterična ekotehnika tako raziskuje, kako se odzvati na trenutno globalno stanje nemira, ki ga podpihujejo omrežne tehnologije in neslutene dinamike moči med največjimi tehnološkimi podjetji, vojsko in nazadnjaškimi ideologijami. Festival predstavlja prostore nepokorščine in subtilnih uporov v trenutnem ozračju vojaškega in tehnološkega avtoritarizma, ki ga spremljajo ideologije, tesno povezane z umetno inteligenco in tveganim kapitalom. "Umetniki, ki sva jih izbrala, raziskujejo, kako se v času socialnih omrežij in vsakodnevnih novic kot posamezniki počutimo precej nemočne. Pogost je občutek, da sami težko karkoli spremenimo. Umetniki skozi simboliko, rituale in ezoteričnost razmišljajo, kako se lahko danes znova povezujemo in ustvarjamo skupnosti, ki niso tako močno odvisne od kapitala in tehnoloških korporacij. Temveč kako lahko na manjših ravneh stopimo skupaj, si izmenjujemo ideje in razmišljamo drugače. Nekateri umetniki črpajo iz zgodovinskih fenomenov, drugi aktivno vabijo ljudi, da se jim pridružijo," je še dodala Mejač.
"Ideja, da je ʼtehnologija čarobnaʼ je zavajajoča marketinška taktika"

"Najnovejši dosežki na področju digitalnih tehnologij so nam pogosto predstavljeni kot čudežni ali čarobni spektakli, v katerih nekritično občudujemo delovanje strojev, na primer navidezno zavestno razmišljanje klepetalnih robotov, ki imitirajo naš jezik. Ideja, da je ʼtehnologija čarobnaʼ, se uporablja kot zavajajoča marketinška taktika, ki uporabnike spodbuja k prevzemanju fantastičnih digitalnih orodij in posledično hitremu (a površnemu) opravljanju nalog, ne da bi se spraševali, kako ta orodja delujejo in kakšna sta njihova vloga in širši vpliv. Tekom zgodovine so religija in ritualne prakse nenehno služile kot družbenopolitična orodja. Okultne prakse in njihova simbolika so bile koristne za ustvarjanje vzporednih narativov in skrivnih struktur, namenjenih raziskovanju in interakciji z realnostjo," še razmišljata kuratorja.

Tjaša Gajšek








