Pionirji računalniške umetnosti v Mariboru

Petra Zemljič Petra Zemljič
06.10.2017 14:55

Letošnja tema združene festivalske platforme je Zaupanje.2, ki želi nadaljevati gradnjo sodelovanja na temeljih nacionalnega intermedijskega in interdisciplinarnega zaupanja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Letošnja edicija se je začela že sinoči z otvoritvijo pregledne razstave Pionirji slovenske računalniške umetnosti v Studio UGM.
Sašo Bizjak

Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) se je v organizaciji MKC Maribor začel sinoči in bo do 18. oktobra že 23-tič v Mariboru, z vmesnimi skoki v Ljubljano in Novo Gorico. Letošnja edicija z naslovom Zaupanje.2 se je sicer začelaže prvi teden oktobra s podelitvijo štipendij študentskim intermedijskim in računalniškim projektom, ki so jih zbirali v okviru lanske edicije na štirih izobraževalnih ustanovah: Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Pedagoški fakulteti Maribor, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor in Akademiji umetnosti Nova Gorica. Sinoči so v UGM Studiu otvorili preselitev pregledne razstave Pionirji slovenske računalniške umetnosti iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ostale razstave pa bodo na ogled od torka naprej.
MFRU je v Sloveniji in širši regiji v svojih začetkih opravil pionirsko delo pri predstavljanju in razvoju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev ter je tako ena od osrednjih inštitucij intermedijske in interdisciplinarne umetnosti v regiji. Gostil je in mednarodnemu občinstvu predstavljal številne pionirje in vodilne ustvarjalce računalniške umetnosti, kot so Miha Kralj, Edvard Zajec, Vuk Čosić, če naštejemo nekatere slovenske avtorje, in Stelarc, Timothy Druckrey, Chico MacMurtrie, Peter Weibel, če omenimo le nekaj tujih avtorjev. Programski vodja festivala Miha Horvat priznava, da sta ga v intermedijsko umetnost vpeljala Kibla in MRFU, festival pa ima po njegovem že od samega začetka dobre temelje. "Pokazal je najboljše, kar se je dogajalo v tem polju umetnosti v državi, regiji, sem so prihajali mednarodni gostje - od umetnikov do znanstvenikov -, zmeraj smo imeli študente. Zgodbo nadaljevati je enostavna stvar, je pa dejstvo, da sem lani, ko sem ljudem predstavljal festival, ugotovil, da ga ne poznajo, niti ne vejo, kje je Židovski trg, niso slišali niti za Kiblo itd. To je velik problem. Ne moremo se primerjati z Ars Eletronico v Linzu, vendar pa z nekimi poskusi, kot so obiski na šolah in umetniške instalacije v njihovih avlah, lahko vse to počasi spreminjamo. Festival moramo pripeljati v tkivo mesta, delo z mladimi pa je osnova," je dejal Horvat.


Sodelovanje in širjenje intermedijske platforme ter zaupanja na nacionalni ravni so okrepili z vabilom ključnim slovenskim intermedijskim institucijam, da mariborske galerije in prostore (K18, galerijo Media Nox, Fotogalerija Stolp, galerija DLUM, Centralno Postajo, GT22, Kulturni inkubator, Gramofonoteka) napolnijo s svojimi umetniki in projekti. Sodelovanje so potrdili že: Aksioma, Atol + rx:tx, Kapelica, Uho-oko, Cirkulacija + Trivia, Radiocona, Rampa, Zavod 404, Mota, Pixxelpoint, ČIPke. Eden od stebrov raziskave letošnjega festivala je projekt "podatkovno zaupanje/data vizualizacije", ki je spoj raziskovalnega projekta, zgodovinske pregledne razstave in skupinske razstave, ki jo pripravljajo in postavljajo skupaj s študenti arhitekture na mariborski fakulteti za gradbeništvo, promet in arhitekturo.
S predavanji in predstavitvami se bodo pridružili tudi obletnici mednarodne digitalne platforme https://www.faces-l.net/, z AV-performansi mednarodnih gostov zasedli Intimni oder GT22 in nadgradili tudi lansko umetniško-tehnično pridobitev za mesto - Tonšpur pasažo, ki so jo v podhodu pod mariborsko mestno hišo Rotovž postavili v sodelovanju z dunajskim umetnikom Georgom Weckwerthom in njegovim projektom TONSPUR. Permanentna zvočna postavitev, ki jo premorejo le še na Dunaju in v Berlinu, bo med festivalom trikrat zamenjala svojo vsebino in tako obiskovalcem festivala ponudila zanimiv vpogled v živi zvočni prostor v središču mesta. Povezovanje festivala z drugimi festivali, gostovanja letošnjih štipendistov in domačih intermedijskih umetnikov v tujini pa sledijo kot pofestivalski dogodki že v novembru in decembru.


Natančen program in kdo vse pride, pa na http://mfru.org/.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta