Janez Kovič je v svoji bogati karieri sodeloval pri več kot 70 filmskih in televizijskih projektih. Ustvarjalno pot je začel kot scenograf v začetku osemdesetih let, ko je bil slovenski film še del jugoslovanske kinematografije. Že pri svojem prvem celovečernem projektu, filmu Razseljena oseba Marjana Cigliča iz leta 1982, je opozoril nase z izrazitim občutkom za filmski prostor. Za Pustoto je leta 1982 prejel zlato areno na Filmskem festivalu v Pulju, enako priznanje pa je leta 1990 prejel za scenografijo filma Do konca in naprej. Trikrat je prejel tudi nagrado Metoda Badjure za scenografijo – za filme Nobeno sonce (1984), Hudodelci (1987) in Ječarji (1991) – ter se tako uvrstil med najbolj nagrajene scenografe v zgodovini slovenskega filma.
Vzporedno s scenografskim delom je razvijal tudi svojo producentsko pot. Leta 1985 je soustanovil Studio 37, eno prvih organizacijskih struktur za neodvisno filmsko produkcijo v Jugoslaviji, leta 1994 pa produkcijsko hišo Studio Arkadena, ki je postala pomemben akter slovenskega in regionalnega filmskega prostora. Produkcijska hiša Studio Arkadena je sodelovala pri projektih, ki so dosegli odmevne mednarodne uspehe. Kratki film (A)torzija Stefana Arsenijevića je leta 2003 na Berlinalu osvojil zlatega medveda za kratki film, bil nominiran za oskarja za najboljši igrani kratki film in prejel evropsko filmsko nagrado. Že pred tem je bil na Berlinalu nagrajen tudi Hop, Skip & Jump (2000) Srđana Vuletića, ki je prejel tudi vrsto drugih mednarodnih priznanj. Pomemben del Kovičevega opusa predstavljajo tudi trije arhitekturni filmi o Jožetu Plečniku, nastali med letoma 1991 in 1993 ter nagrajeni na mednarodnem filmskem festivalu v Barceloni.
"Redke osebnosti slovenskega prostora, ki so film zaznamovale tako z ustvarjalne kot s produkcijske strani"
"Janez Kovič je eden redkih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma, ki je z enako predanostjo, znanjem in ustvarjalno vizijo zaznamoval dve temeljni področji filmske ustvarjalnosti: scenografijo in produkcijo. V več kot štiridesetih letih aktivnega dela je soustvaril vizualni in produkcijski okvir za generacije slovenskega filma," je v utemeljitvi zapisala žirija. Kot so zapisali, je Kovič "producent, ki razume filmski prostor do njegove najmanjše vizualne podrobnosti, in scenograf, ki ve, kaj pomeni projekt spraviti na noge v celoti". Prav ta ustvarjalna sinteza ga uvršča med redke osebnosti slovenskega in širšega regionalnega filmskega prostora, ki so film tako celovito zaznamovale z ustvarjalne in produkcijske strani.
O letošnjem prejemniku nagrade so odločali Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in Janez Burger. Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo bo Janezu Koviču podeljena 13. oktobra na slovesnosti ob odprtju Festivala slovenskega filma v Glavni dvorani Avditorija Portorož.
