Melita Forstnerič Hajnšek
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in njen direktor dr. József Györkös sta predlagala spremembo Zakona o zanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, tako da bi slovenski znanstveniki, ki se prijavljajo na razpise slovenske agencije za sredstva domačih davkoplačevalcev, pisali prijave samo še v angleščini. Predlog zakona med drugim predlaga, da bi se na ARRS "razpisni postopki in evalvacije predlogov izvajali in pošiljali prijaviteljem v angleškem jeziku" in da se "evalvacije tujih recenzentov torej ne bodo prevajale". Baje bo to znatno pocenilo postopek.
Ali res, se sprašuje slovenist in akademik dr. Marko Jesenšek s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. "Ali smo leta 2016 zato 'šli v hosto' z jezikom v visokem šolstvu? Jeseni 2016 nam je z medijsko podporo Večera uspelo preprečiti tako neodgovorno zapostavljanje slovenskega jezika. Danes poskušajo na novo, spet s podporo tako imenovane univerzitetne elite - Rektorske konference RS, delom politike in ARRS-ja," svari Jesenšek, ki govori celo o "harakiriju po slovensko", ko razmišlja o jezikovni politiki slovenskih univerz.
Anglizacija ob stoletnici univerze
Jesenšek opozarja na škodljiva prizadevanja dela slovenske uni elite in politike, da bi se spremenili nekateri zakoni, denimo Zakon o javni rabi slovenskega jezika pa Zakon o visokem šolstvu, Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, tako da bi anglizacija dobila prosto pot na tukajšnjih državnih univerzah. Močna prizadevanja za uvajanje angleščine kot prvega sporazumevalnega jezika v slovenski univerzitetni in znanstvenoraziskovalni prostor se dogajajo natanko sto let po ustanovitvi ljubljanske univerze, ki je zapisala slovenski učni jezik v svoje ustanovne akte.
Na slovenskih univerzah v posmeh Ustavi RS, Zakonu o javni rabi slovenščine in Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko škodljivo prenapenjajo angleščino ne samo v mednarodnem, ampak tudi v domačem slovenskem univerzitetnem in znanstvenoraziskovalnem prostoru. "Kako je mogoče, da rektorji in dekani slovenskih državnih univerz dovoljujejo predavanja slovenskih profesorjev, ki jih morajo slovenski študenti poslušati v tujščini? Kako je mogoče, da slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah zahtevajo od slovenskih študentov, da pripravljajo seminarske naloge v angleščini? Kako je mogoče, da se na slovenskih univerzah od slovenskih študentov zahteva, da pri seminarskih nastopih (in celo na izpitih) uporabljajo angleščino," se sprašuje Jesenšek.
Cvetke z mariborske in ljubljanske univerze
Več študijskih programov se na slovenskih univerzah nezakonito že izvaja v tujščini, čeprav bi se po slovenski zakonodaji in jezikovni politiki Evropske zveze lahko le, če bi se enaki študijski programi vzporedno izvajali tudi v slovenskem/državnem jeziku. "Iznajdljivosti", kako zaobiti pozitivno jezikovno zakonodajo, na slovenskih univerzah rastejo kot strupene in neužitne gobe, opozarja Jesenšek. Najnovejši tak izum domišljajo na Univerzi v Mariboru, tako da preračunljivo mešetarijo z "novim, sestavljenim" študijskim programom v angleščini in upajo na uspešno izigravanje zakonodaje. V novi program naj bi bili vključeni predmeti iz različnih že obstoječih programov, ki se sicer izvajajo v slovenščini, vendar pa bi se "novi" študijski program izvajal le v angleščini. Primer: iz obstoječih programov, na primer Slovenistika, Zgodovina, Sociologija, Umetnostna zgodovina ..., bi vzeli posamezne predmete in jih zložili v "nov", samo angleški program. Iz programa Slovenistika bi vzeli (hipotetično) predmeta Jezikovna politika, Kulturna zgodovina Slovencev, iz programa Zgodovina na primer predmet Novejša zgodovina, iz programa Sociologija predmet Antropologija, nato pa bi te predmete zložili v "nov" študijski program, imenovan (hipotetično) Kulturne študije, ki pa bi se v celoti izvaja le v angleščini. To ni več enak študijski program kot Slovenistika ali Zgodovina, vendar pa bi študij potekal v angleščini pod pretvezo, da so posamezni predmeti vzeti iz študijskih programov, ki potekajo v slovenskem jeziku. Zakonodaja je jasna: "nov" študijski program Kulturna zgodovina bi se lahko izvajal tudi (toda: ne samo!) v tujščini le, če bi vzporedno potekal enak študijski program Kulturna zgodovina v slovenščini.
Univerza v Mariboru na primer svojim zaposlenim pošilja dokumente v angleščini, čeprav je to protizakonito. Eden izmed takih primerov je sporočilo o Načrtu S in deklaraciji DORA s samo angleškima dokumentoma. Ob tem pa se odpira tudi pomembno jezikovno in strokovno vprašanje o "kupovanju člankov" in plačevanju odprte dostopnosti člankov ter pravici "do besedilnega in podatkovnega rudarjenja v revijah založnika". Ali bodo tako plačane "odškodnine" globalnim založniškim lobijem harakiri slovenskega znanstvenega jezika in njegova komaj zadostnost pogojno le še za tako imenovane nacionalne vede?
Povsem "samoumevno je, da se na službene e-naslove zaposlenih na UM pošiljajo sporočila, pol v slovenščini, pol v angleščini, ki napovedujejo, da predavanja ne bodo potekala v slovenskem jeziku".
Svetovljanski Department of Librarianship
Na ljubljanski filozofski fakulteti je bila od 16. do 19. junija mednarodna konferenca "The 10th CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), organised by the Department of Librarianship, Information Science and Book Studies at the University of Ljubljana". Plakati so bili samo angleški. Organizator seveda, ker bi zvenelo preveč podeželsko, ni bil Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (BINK), ampak svetovljanski Department of Librarianship, Information Science and Book Studies at the University of Ljubljana. Samoangleščina, ki se je brezsramno košatila v avli fakultete, je vendar zmotila nekatere še redke čudne slovenske profesorje. Opozorilo dekanu, da tako ne gre in da je treba nemudoma dodati tudi slovensko besedilo, ni zaleglo, saj je to brezsramno zavrnila "the conference chair" (Slovenka in predstojnica oddelka), češ da plakati v avli ne vabijo na konferenco, ampak samo obveščajo udeležence, ki so plačali kotizacijo in so navajeni na angleščino. Menda svetovljanskega organizatorja nihče iz strokovnih služb fakultete ni opozoril, da bi na fakulteti bil kakršenkoli dogovor o obveščanju v slovenskem jeziku. Čudaški zagovornik slovenščine na slovenski fakulteti bi lahko zlahka dobil ustne informacije o konferenci v slovenščini od osebja pri informacijskem pultu. In končno žebljica na glavico: prevodi v slovenščino so nepotreben strošek, in če fakulteta meni, da so potrebni, naj jih pripravijo v fakultetnih strokovnih službah, so pojasnili.
Slovenščina je postala z ustanovitvijo univerze pred stotimi leti "ognjišče znanosti, vede in kulture"
Iz izjave akademikov
Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik, se sprašuje akademska javnost, zbrana v II. razredu SAZU. Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske študent(k)e.
Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da "ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku". Državni aparat na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat, so med drugim zapisali v izjavi, ki so jo podprli Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija.
