Enescu za nove čase

Bukarešta je med letošnjim 31. avgustom in 22. septembrom vnovič bila prizorišče mednarodnega festivala George Enescu, letos z motom Svet v harmoniji. Prirejajo ga šest desetletij, s prekinitvijo v času Ceuasescujeve diktature v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. Po umetniški teži sodelujočih, ki jih je letos 3000, od tega 2500 iz tujine, sodi med najpomembnejše festivale klasične glasbe v regiji. Dvanajst let ga je vodil sloviti direktor Dunajske državne opere Ioan Holender, ki se je leta 2015 umaknil. Podjetni transilvanski Žid, po rodu iz Temišvara, inženir, teniški učitelj, baritonist, akademski glasbenik in vrhunski kulturni menedžer, je v Bukarešto privabil vsakogar, ki kaj velja na resnoglasbeni sceni v svetu. Holenderju je uspevalo ob pomoči romunskih sodelavcev v zadnjem desetletju vsaki dve leti za festival pridobiti najmanj deset milijonov evrov državnega denarja, kar je za vzhodnoevropske pojme rekordno.

Primerjamo se, ne tekmujemo

Festival, ki je zadnja leta bienalen, prej pa so ga pripravljali na tri leta, se je v svoji prvi izdaji pred enaišestdesetimi leti zapisal v glasbeno zgodovino z nastopom nesmrtnih violinistov Jevgenija Menjuhina, Enescujevega učenca, in Davida Ojstraha. Od leta 1990 je izvršni direktor festivala Mihai Constantinescu. Umetniški direktor letošnje edicije je dirigent Vladimir Jurowski, častni predsednik pa Zubin Mehta. Kot je za Večer povedal Constantinescu, ni mogoče primerjati festivala Enescu denimo s Salzburgom ali Dunajem. Gre za drugačne tipe festivalov. "Enescu je še najbližji BBC Promsu ali Luzernu. Z njima se lahko primerjamo, ne pa tudi tekmujemo. Na začetku je bilo resnično težko, ker je bil festival po letu 1981 praktično uničen, kljub obetavnim začetkom 1958. z lordom Menuhinom, Ojstrahom, Karajanom, Barbirollijem, Ceausescu ni hotel takega festivala. Obudili smo ga šele po njegovem padcu. 1991. smo pripravili prvo novo edicijo, a politična situacija je bila nestabilna in mnogi umetniki so zavrnili povabilo. Lord Menuhin nam je poslal pismo, v katerem je obljubil, da pride takoj, ko bo v naši državi zavladala demokracija. In res je prišel 1995. z Royal Philharmonic, Lorin Maasel je tedaj prišel, pa Mehta, Prêtre in Temirkanov, vsi z vrhunskimi orkestri. Pomembno je bilo že, da so sploh prišli. 1999. smo začeli graditi imidž festivala z Lawrencem Fosterjem in Menuhinom. 2013. smo vključili več opere, Jurowski pa je kot umetniški direktor predlagal v programu več glasbe 20. in 21. stoletja. Tudi v času Mozarta, Beethovna, Mahlerja so izvajali njihovo glasbo, naša naloga je, da glasbo današnjih skladateljev izvajamo danes." Letos lahko govorijo zares o internacionalizaciji festivala, pravi Constantinescu. "Prvič izvajajo Enesca na petih koncih sveta v času festivala. In nove interpretacije Enesca so osupljive, novi mladi dirigenti so odpihnili prah z nekdanjih dolgočasnih romunskih izvedb in ustvarili iz njega 'musique vivante'. Konflikti v slogu, kaj je in kaj ni pravi Enescu, so se izkazali za absurdne. Tudi njegova opera Ojdip je postala sodobno delo z novimi, mladimi režiserji. Načrtujemo že 25. edicijo festivala 2021, večina programa in gostov je že znanih. Festival bo daljši za en teden."

Tvegan projekt nove dvorane

Kot eden najsposobnejših romunskih kulturnih menedžerjev se zaveda, da je zelo pomembno tvorno sodelovanje s kulturno politiko države. "Naš festival je spremenil marsikaj v odnosu do naše države, ki jo povezujemo predvsem s korupcijo, negativnimi pojavi. Radi bi se pred tujimi gosti izkazali s svojo kulturo, tradicijo, zgodovino in privabili predvsem s tem. Vsi glasbeniki so navdušeni nad romunskim gostoljubjem. Imamo orkestre, ki prihajajo že petič v Bukarešto. Festival sodi pod državno organizacijo Artexim, ki spada pod kulturno ministrstvo. Skupaj sodeluje pri festivalski organizaciji 80 ljudi, kar je malo za 3000 gostov. Organiziramo kar 9300 nočitev, čarterje, lete, prevoze ... Cela industrija je to. In če česarkoli ne delaš dobro, se umetniki ne vračajo. K nam se nenehno vračajo. Proračun festivala s strani države je letos osem milijonov evrov. V tem so vključene tudi pravice za RTV in spletne prenose. Sponzorji predstavljajo sedem odstotkov celotnega proračuna, potrebujemo jih, ker med drugim mnogi predstavljajo mlado publiko v prihodnosti. Letos beležimo kar 50 odstotkov mlade publike na festivalu, kar je resničen uspeh. Tudi marketinško si prizadevamo za to populacijo, navdušujemo šolsko mladino za festival, študentom glasbe omogočamo prost vstop."
Kaj pa stara kongresna dvorana, ki danes sicer deluje kot zgodovinska znamenitost, a vendar ne ustreza več z zaodrjem in akustiko današnjim zahtevam vrhunskih glasbenikov? "Ogromno stadionov smo medtem zgradili v mestu, odločitve za novo koncertno dvorano pa si doslej nihče od politikov še ni upal sprejeti. Problem ni denar. Imamo odlične načrte za prenovo Dvorane palače, a nihče ne sprejme odločitve za obdobje, ko v dveh letih ne bomo imeli kje prirejati koncertov. Med številnimi kulturnimi ministri se še ni našel junak, ki bi sprejel to odločitev. Leta 2003 so obljubljali novo dvorano, a je ni bilo. Po moje gre za zelo tvegan projekt, ker nisem prepričan, da je kdor koli sposoben v dveh letih med enim in drugim festivalom zgraditi novo dvorano. Naši gostje so zadovoljni s to dvorano, tovornjaki z opremo lahko pridejo pred vhod z inštrumenti, podzemna je blizu, hoteli
Kdo je skladatelj, ki je dal ime slovitemu festivalu, ki za en mesec romunsko prestolnico spremeni v meko klasične glasbe? George Enescu (1881-1995), skladatelj, violinist, pianist, dirigent in pedagog, je s petimi leti napisal prvo zrelo glasbeno delo, zato so ga primerjali z Mozartom. S sedmimi leti je začel obiskovati dunajski konservatorij, diplomiral je še ne trinajstleten. Leta 1895 je odšel v Pariz študirat kompozicijo, njegova sošolca sta bila Jules Massenet in Gabriel Fauré. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta Romunski rapsodiji in opera Ojdip (1936), ena najizzivalnejših in najkompleksnejših partitur. Leta 1923 se je kot dirigent prvič predstavil v Carnegie Hallu. Bil je po Arturu Toscaniniju med kandidati, da bi kot skladatelj prevzel Newyorško filharmonijo. Prevzel je Pariški simfonični orkester. Po vojni se ni več vrnil v Bukarešto. V revščini in pozabi je umrl v Parizu. Leta 1955 so ga komunistične oblasti povabile v domovino, da bi vodil Romunski glasbeni teden, a je povabilo zavrnil.

Najpogosteje izvajana Enescova orkestrska dela so 2. in 3. simfonija ter Romunska rapsodija. Tudi letošnje izvedbe Enesca, denimo Berlinske filhamonije pod vodstvom izvrstnega Kirila Petrenka so publiko v gigantski 4500-sedežni dvorani ob lepoti in perfekciji izvedbe pripravile do joka. "Značilnost naše glasbe je njena vseprisotna žalost. Gre za boleče hrepenenje in nostalgijo, ki sta nedoločena, a hkrati globoko čustvena. Moja glasba je blizu molovskemu načinu v barvi nostalgičnega sanjarjenja," je dejal najslavnejši romunski skladatelj vseh časov, ki je slovel tudi kot sijajen pedagog. Družina Menuhin se je preselila iz ZDA v Pariz, da je lahko mladi Yehudi pri mojstru študiral violino.

Neverjeten Schoenberg Kopačinskaje

Otvoritveni koncert slavnih Berlinčanov, ki so jih v Bukarešti čakali 18 let in jih 2015, tedaj še na čelu s Simonom Rattlom končno dočakali, je napolnil dva večera festivalskega začetka v Hali palači. Začeli so simbolično seveda z Enescom in Beethovnovo 9. Zbor filharmonije Georgea Enesca je nastopil s solisti Marlis Petersen, Elisabeth Kulman, Benjaminom Brunsom in Kvagčulom Junom. Dan kasneje je navdušila zvezdniška bosonoga avstrijsko-moldavska violinistka Patricija Kopačinskaja, ki je iz Schoenbergovega violinskega koncerta z Berlinskimi filharmoniki in Petrenkom poustvarila vrhunsko doživetje atonalnosti z globoko logiko in koherenco. Lepo je bilo v solističnem partu gledati in poslušati rogista Slovenca Andreja Žusta.
Na festivalu v Bukarešti je klasične superzvezdnike mogoče gledati v prestižnih dvoranah po desetkrat nižji ceni. Med vrhunski orkestri so letos mnogi eminentni - od Berlinskih filharmonikov, Londonskega simfoničnega orkestra, Rundfunk-sinfonieorchester Berlin, Francoskega nacionalnega orkestra, Staatskapelle Dresden, Dunajski radijski simfonični orkester ORF, Filharmonični orkester Oslo, Kraljevi filharmoniki iz Liegea, Sanktpeterburški filharmonični orkester do Royal Concertgebouw Amsterdam. Umetniki letos prihajajo iz 50 držav, skupaj bodo v 23 dnevih izvedli 84 koncertov. Klasična glasba je v vseh programih v živi komunikaciji s sodobnimi deli.
Koncert vrhunske nemške sopranistke Diane Damrau, ki so ji našli celo romunske korenine, s francoskim harfistom Xavierjem de Maistrom v Ateneumu je bil sugestivni koncentrat francoske glasbe. z Londonskim simfoničnim orkestrom pa je v Hali palači navdihujoče izvajala praizvedbo mladega skladatelja Iaina Bella Hidden Place.
Letošnja novost je, da se festival hkrati odvija še v šestih mestih petih držav sveta - v Kanadi, Nemčiji, Moldaviji, Belgiji in Italiji. Na vseh teh prizoriščih so izvajali dela Georgea Enesca - v Firencah, Berlinu, Dresdnu, Liègeu,Torontu in Kišnjevu.