Tina Recek
"Kot družini nam je zelo težko zaradi tega, kar se je zgodilo. Še danes trpimo, pravzaprav vse bolj. Sin je bil takrat star 21 let. Imel je punco, delal je preko študentskega servisa. Moral bi na delo v Avstrijo. Potem pa se je to zgodilo. V zaporu je zelo trpel. Bil je na tabletah," je na ljubljanskem sodišču izpovedal Emin Đogić, oče Elvisa Đogića - ta državo toži za 102.155 evrov zaradi neupravičenega hišnega pripora in pripora, kjer je prebil 959 dni.
Elvis Đogić je poznan iz tragične zgodbe, ki sega v 3. maj 2014. Tistega dne se je njegov mlajši brati Elvir Đogić V Šipca baru na Logu pri Brezovici stepel s 27-letnim Maticem Brajičem, nato pa odšel domov po nož. Tam je Elvisa nagovoril, naj gre z njim nazaj v lokal. Brata sta pred barom počakala še bratranca in dva prijatelja, nakar so vsi skupaj vstopili v lokal. Sledil je pretep, takrat 19-letni Elvir Đogić je z nožem vsaj trikrat zabodel Brajiča in ga tako hudo poškodoval, da je ta čez nekaj dni umrl v bolnišnici. Kriminalisti so Elvirja ovadili zaradi umora, njegovega brata pa zaradi pomoči pri tem. Elvir Đogić je bil na prvem sojenju obsojen na 15 let zapora, njegov brat Elvis pa na deset let zapora, vendar je bila sodba razveljavljena. Na ponovljenem sojenju pa je sledil preobrat. Psihiater je ocenil, da je bil Elvir Đogić v času dogodka v neprištevnem stanju, zato so ga izpustili na prostost, brata Elvisa pa so obsodili za pomoč pri uboju in mu določili kazen štiri leta zapora. Vendar tudi ta sodba ni obveljala. Višji sodniki so oprostili tudi Elvisa Đogića, in sicer z obrazložitvijo, da ni mogel vedeti, kaj bo storil njegov mlajši brat.
Tožbo proti državi je Đogić vložil leta 2017. Na februarskem zaslišanju je pojasnjeval, kako se mu je godilo za rešetkami. "22 ur sem bil zaprt, dve uri je bilo sprehoda," se je spominjal in veliko govoril predvsem o tem, kako v priporu ni bilo intime. Po njegovih besedah je bil v priporu obkrožen z drugimi, tudi ko je šel na stranišče ali pod prho. Pet se jih je skupaj umivalo. Da je lahko ponoči zaspal, je moral sprva jemati tablete. Ves čas se je tudi bal, da ga bo kdo napadel. Zato se tudi ni mogel sprostiti. Ker ni več zdržal pritiska, je zaprosil za bivanje v samski sobi.
Ko je bil na prostosti, se njegovo življenje ni bistveno obrnilo na bolje. Nihče mu ni verjel, da je nedolžen, in tudi službe ni dobil, saj so ga delodajalci preverili na spletu. Od lanskega aprila dela v Švici, kjer vozi kombi. A tudi tam ni vse gladko steklo. Po dveh mesecih ga je poklicala nadrejena in mu sporočila, da pozna njegovo zgodbo. "Prepričan sem bil, da sem ob službo. A ona je bila prva, ki mi je verjela. Rekla mi je, naj se čuvam, in obdržal sem službo," je dejal Elvis Đogić.
Na minulem naroku pa je njegov odvetnik Samo Mirt Kavšek umaknil predlog za zaslišanje tožnikove matere, ker je zanjo pretežko na sodišču podoživljati omenjeno. Da ni potrebe po zaslišanju takratnega direktorja zapora na Dobu Bojana Majcna in nekaterih drugih uslužbencev v zaporu, je ocenila državna odvetnica Jerica Halilovič in se zadovoljila s pisnimi izjavami v spisu. Ali je Đogićeva tožba utemeljena, bo sodišče odločilo z vmesno sodbo. Če je, se bo pravdni postopek nadaljeval z ugotavljanjem odškodnine.
