Elizabeta Planinšič
Pred dobrim tednom dni so začele veljati spremembe kazenskega zakonika, ki se tičejo kaznivih dejanj iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Državni zbor - sicer še v stari sestavi, preden je nastopila nova vlada Janeza Janše - je namreč v začetku marca s 86 glasovi za in brez glasov proti sprejel dopolnitev kazenskega zakonika, ki zastaralne roke za najhujša kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podaljšuje za trikrat, torej za obdobje od 30 do 90 let.
Številni primeri že zastarali
Spremembo kazenskega zakonika zaradi zastaralnih rokov v zvezi z delikti zoper spolno nedotakljivost - gre za posilstvo, spolno nasilje, spolno zlorabo slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja, zlorabo prostitucije ter prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - je sicer v proceduro vložila NSi. A stranka je sprva predlagala, da kazniva dejanja spolne zlorabe ne bi nikoli zastarala. Da želijo s predlagano spremembo prispevati k ničelni toleranci do spolnih zlorab, so ob vložitvi predloga sprememb navajali v stranki. Na NSi so se namreč obrnili predstavniki civilne iniciative Dovolj.je, ki se ukvarja s problematiko spolnih zlorab znotraj Rimskokatoliške cerkve. Pri zbiranju podatkov o zlorabah so v civilni iniciativi ugotovili, da so številni zabeleženi primeri že zastarali. "Glede na to, da gre za izjemno travmatične življenjske zgodbe, običajno traja zelo dolgo, da posamezniki zberejo pogum za prijavo zlorabe, čemur pa potem zaradi zastaranja ne sledi kazenski pregon storilca," so navajali v civilni iniciativi.
Nasprotovanje stroke nezastaranju
V postopku sprejemanja sprememb kazenskega zakonika pa je predlog, da naj bi šlo za kaziva dejanja, ki nikoli ne zastarajo, naletel na zadržke v strokovni javnosti, češ da gre za nesorazmeren ukrep. V naboru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost so namreč zelo različna dejanja, od takšnih, ki imajo zagroženo zaporno kazen več let zapora, pa do kaznivih dejanj, kjer je zagrožena kazen nekaj mesecev. Na podlagi javne predstavitve mnenj, ki se ga je udeležilo precej organizacij in društev, ki se neposredno ukvarjajo z žrtvami spolnih zlorab, je bil nato vložen amandma k predlogu sprememb kazenskega zakonika, ki je vseboval kompromisno rešitev. Za najhujša kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost se je tako določilo trikratno podaljšanje zastaralnih rokov za kazenski pregon. Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok je sicer pred sprejetjem sprememb predlagala, naj se vprašanje zastaralnih rokov raje obravnava sistemsko v okviru kompleksne prenove kazenske zakonodaje. Z njo se je strinjala tudi Mirjam Kline z vrhovnega državnega tožilstva. Tovrstne spremembe je treba sprejemati premišljeno, je pozvala.
A v politiki so bili enotni in so predlagane spremembe sprejeli. Kazenski zakonik zdaj predvideva zastaranje v desetih do 30 letih, odvisno od predvidene zaporne kazni.
