Tožilec o predlogu zoper nekdanjega bančnika Kovačiča: "Zaporna kazen. Drugo ne pride v poštev!"

Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič je na mariborskem okrožnem sodišču kot obdolženec danes deloval sproščeno, čeprav se očitno ni tako počutil. Ker je sumljivo pokašljeval, je sodnica Barbara Nerat preverila, ali morda potrebuje odmor. "Ne, ne, kašljam samo, kadar sem nervozen," ji je priznal. V nadaljevanju pa s priznanji ni več presenečal. Ker je bilo jasno, da krivde v aferi Nova KBM - Delo Revije ne namerava priznati, tožilec Iztok Krumpak s specializiranega tožilstva na sodničino zanimanje, kakšno kazen bi predlagal za Kovačiča v zameno za priznanje, ni odgovoril. "Glede na to, da ni bilo moč zaznati nobene zainteresiranosti o priznanju krivde, se v tej fazi ne bi opredelil okrog predloga," je pojasnil v sodni dvorani. Na Večerovo tipanje po koncu naroka, ali lahko vsaj namigne, ali razmišlja o nepogojni ali pogojni kazni, pa je Krumpak razkril: "Zaporna kazen. Drugo ne pride v poštev!"

​Tožilcu očita, da ni opravil domače naloge

Kovačič na zatožni klopi ne sedi sam. Tožilec v zadevi Nova KBM - Delo Revije zlorabo položaja očita tudi nekdanji članici uprave banke Manji Skernišak. Obtožba ju bremeni, da sta zlorabila položaj s tem, ko sta leta 2008 mimo vseh bančnih pravil, zakonskih in podzakonskih aktov in tudi opozoril uslužbencev banke prvemu možu Dela Revij Mateju Raščanu oziroma njegovemu kreditno povsem nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil nezavarovan in nikoli ni bil vrnjen. "Da bi se izognila odločanju na kreditnem odboru banke, so pod pretvezo nakupa delnic neke srbske družbe Raščanovi družbi nakazali še dodatnih 5,5 milijona evrov, s čimer so banko oškodovali za 13 milijonov evrov," še piše v obtožbi. Krumpak v obtožbi poudarja, da Nova KBM ni dobila povrnjenega niti enega evra, kredit pa so morali na koncu v sklopu sanacije bančnega sistema prenesti na DUTB.

Kovačič je  izjavil enako kot že septembra lani. Da sicer razume, kaj mu očita tožilec, a da je obtožba, vsebinsko gledano, nesmiselna. "Tožilec javno razlaga, da ni bil niti en evro poplačan. Tožilstvo je napačno predstavilo, da je banka Monero kreditirala v višini 13 milijonov in pol in da kredit ni bil poplačan," je Kovačič zavrnil očitke in v spis vložil konto kartice, iz katerih po njegovem izhaja, da je banka dobila vrnjenih 15 milijonov evrov. "Banka je 6. februarja 2008 Moneri odobrila in izplačala 7,5 milijona kredita za prevzem Dela Revij. Zaradi uspešnega prevzema Dela Revij in konsolidacije dolžniških razmerij vseh podjetij v lasti Mateja Raščana do Nove KBM je banka 17. decembra 2008 odobrila Delu Revijam 15 milijonov kredita. Iz njega se je poplačal obstoječi kredit Dela Revij v višini dveh milijonov evrov, Delo Revije so nato financirale Rašico Point, ki je poravnala svoj kredit v višini 417 tisoč evrov, in Monero, kar je rezultiralo, da je Monera poplačala svoj kredit 7,5 milijona evrov in odkupila določene delnice v višini 5,5 milijona evrov iz podjetja Nova KBM," je narekoval za sodni zapisnik. Poplačilo glavnic po njegovih besedah znaša 12,1 milijona evrov, poplačilo obresti skozi vse obdobje pa tri milijone. "Banka je dobila več, kot je dala. Mogoče nismo zaslužili 7,5-odstotnih obresti, zagotovo pa je bilo premoženje banke vrnjeno in ohranjeno, in to še preden je prišlo do unovčenja hipotekarnega zavarovanja v Delovi stolpnici v Ljubljani," vztraja Kovačič in tožilcu očita, da ni opravil domače naloge preprostega seštevanja in da v javnosti blati njega in njegovo nekdanje podjetje. "Obtoženi trdi, da je to bančna procedura, jaz pa trdim, da gre za knjigovodsko operacijo. Do dejanskega, realnega poplačila izven sfere Nove KBM v Novo KBM ni prišel niti en evro," pa je jasen Krumpak.

​Odločalo se bo o združitvi postopkov

Krivdo je danes zanikala tudi Manja Skernišak, padli medijski tajkun Matej Raščan pa je pred sodnico Neratovo to storil že na predobravnavnem naroku lanskega novembra. Kdaj se bo pričelo sojenje trojici, je težko napovedati, saj se je danes zapletlo zaradi predloga Kovačičeve obrambe, da naj sodišče tako imenovani postopek Monera združi s postopkom, ki ga obtoženi pogovorno imenuje "terminski posli", sicer pa gre za Kovačičevo in Raščanovo domnevno vpletenost v spodleteli poskus prevzema časopisne hiše Večer leta 2010. Tožilstvo jima očita, da sta Novo KBM oškodovala za dober milijon evrov. Gre za posle, v katerih je Nova KBM z nakupom in nato terminsko prodajo delnic slovenskih elektro podjetij preko posrednikov podjetju 3 Lan v povezavi z Matejem Raščanom, takrat lastnikom podjetja Delo Revije, 15. julija 2010 zagotovila kapital za plačilo are za nakup časopisne hiše Večer, ki je bila nakazana še isti dan. Posel nakupa Večera sicer nato ni bil izpeljan. Predobravnavni narok v tej zadevi je bil izpeljan že septembra lani, in sicer pred sodnico Danilo Dobčnik Šošterič. Čeprav gre za obsežno zadevo, ki ji je Dobčnik Šošteričeva zagotovo morala posvetiti ogromno časa, preden je razpisala narok, in čeprav nihče ni terjal njene izločitve, je sodišče zdaj (tudi) ta primer predodelilo sodnici Barbari Nerat. Ta danes ni skrivala naklonjenosti obrambe do združitve obeh postopkov, tožilec Krumpak, pooblaščenec Nove KBM, odvetnik Boris Marčič, in obdolžena Skernišakova pa so predlogu nasprotovali. Slednja zato, ker v drugi zadevi sploh ni obdolžena in ker bi morebitna združitev postopkov zanjo prinesla veliko daljši postopek in temu primerno višje stroške, tožilec in pooblaščenec banke pa združitvi nasprotujeta z razlago, da očitki iz obeh obtožnic med seboj niso povezani. "V eni zadevi gre za zlorabo položaja pri neupravičenem podeljevanju kreditov kreditno nesposobni Moneri, v drugi pa za nakupe delnic po višjih cenah od dejanske vrednosti. Med kaznivimi dejanji v obeh postopkih je več kot dveletna časovna distanca, zato dokazi, ki se neposredno navezujejo na kazniva dejanja, niso isti niti podobni, kot to poskuša prikazati obramba obdolženega Kovačiča," je nestrinjanje z združitvijo postopkov argumentiral Krumpak in poudaril, da bi združitev zadev "zakomplicirala in podaljšala postopek". Ker mora o predlogu za združitev postopkov odločiti zunajobravnavni senat, je Neratova pričetek sojenja preložila na nedoločen čas.