Poniževanje in fantazije o uničenju so postale rdeča nit podobe Evrope v očeh ruske politične elite. Radikalizacija politike Vladimirja Putina se namreč ne kaže le v vojaških agresijah, temveč tudi v vse bolj strupeni retoriki do Evropejcev. To ni naključje, temveč skrbno načrtovana strategija Kremlja, ki računa na povezovanje s skrajnimi silami na Zahodu.
Še v začetku leta 2019, ko je bila ruska agresija v Ukrajini še prikrita, je Putin evropske vlade označeval za "soglasno cvileče satelite" Američanov. Retorika se je z leti le še zaostrovala. Decembra istega leta je uporabil prispodobo o mladih, divjih svinjah, ki so zrele za zakol. Njegov tesni sodelavec in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je nekoč veljal za liberalnega reformatorja, je danes glavni glasnik sovraštva. Na svojem Telegram kanalu skoraj vsakodnevno objavlja nove izpade, v katerih Evropejce opisuje kot "nepomembne degenerike" ali "ubogljiv zarod".
Putinovi "šarmantni ofenzivi" na Donalda Trumpa so prav Evropejci postali druga glavna tarča njegovih verbalnih napadov. Cilj te retorike je jasen: Rusi morajo videti le tisti del Evrope, ki si drzne nasprotovati Putinu, vse ostalo pa je prikazano kot šibko, moralno sprijeno in podrejeno.
Nekoč je Evropa predstavljala blaginjo
Tradicionalno je bil ruski pogled na Zahod vedno ambivalenten, a z močno noto spoštovanja. Evropa je bila nekoč simbol "evropske ravni" razvoja – od medicine in prehrane do tehnologije. Za povprečnega Rusa je predstavljala blaginjo, urejenost in pravno varnost. Ruska elita je tam množično kupovala nepremičnine, medtem ko je za večino prebivalstva, ki nikoli ni potovala v EU, Evropa ostajala nedosegljiv standard.
Ta občutek zaostalosti so Rusi pogosto kompenzirali s karakterizacijo Evrope kot uspešne in racionalne, a hkrati hladne in sebične, medtem ko so sebe dojemali kot toplejše in bolj miroljubne. Vendar pa se v ruskem diskurzu Evropa vse pogosteje povezuje z zgodovinskimi travmami in eksistencialnimi grožnjami. Putin se spretno naslanja na spomine o Hitlerjevih osvajanjih in Napoleonovi vojski, da bi upravičil svojo politiko.
Po njegovem mnenju je Evropa kriva za razpad Sovjetske zveze, za obe vojni v Čečeniji in celo za teroristične napade v Rusiji. Kremeljska ideologija o "izvozu barvnih revolucij" trdi, da želi Zahod odstraniti režime v Gruziji, Kirgizistanu in Ukrajini. Tudi ko so v sami Rusiji izbruhnili protesti proti volilnim goljufijam in korupciji, je propaganda krivdo nemudoma zvalila na Zahod, ki naj bi uporabljal notranje "agente" in "izdajalce" za destabilizacijo države.
Dramatičen padec priljubljenosti EU med Rusi
Putinov cilj je zgraditi politične zaščitne zidove proti Zahodu, pri čemer je presenetljivo uspešen. Podatki neodvisnega centra Levada kažejo drastičen zasuk v javnem mnenju. Leta 1999 je več kot dve tretjini Rusov želelo članstvo svoje države v Evropski uniji. Še leta 2011 je bila ta številka nad polovico. Po uvedbi sankcij zaradi agresije na Ukrajino leta 2015 pa je podpora strmoglavila na pičlih 15 odstotkov.
Najnovejše ankete kažejo, da ima danes kar 58 odstotkov Rusov negativno mnenje o EU. To ni le posledica vojne, temveč rezultat neprestanega poročanja državnih medijev.
Zanimivo je, da se delež tistih, ki vidijo ZDA kot glavnega sovražnika, zmanjšuje (s skoraj 70 odstotkov leta 2018 na današnjih 39 odstotkov), kar odraža Putinovo naklonjenost Trumpu. Po drugi strani pa se je delež tistih, ki kot sovražnika vidijo EU, skoraj potrojil.
