Elizabeta Planinšič
Sodnica mariborskega okrožnega sodišča Tanja Rot je znova odločila enako kot marca letos: 26-letnemu Eritrejcu Musseju Andhomu se izreče stranka kazen izgona tujca iz države. Da še v svoji karieri ni imela primera, ko bi morala odločati zgolj o stranski kazni, je sicer pojasnjevala sodnica. Pred osmimi meseci je namreč razsodila zaradi obtožbe tujcu, da je avgusta lani v integracijski hiši v Mariboru skušal vzeti življenje svojemu rojaku. Na športnem igrišču pred integracijsko hišo v Mariboru sta se 11. avgusta lani sprla 26-letni Andhom in njegov rojak, pet let mlajši Tsegay Biniam. Andhom je svojega rojaka napadel zato, ker se je ta pogovarjal z njegovo intimno partnerico. Starejši Eritrejec je tedaj z ostrim predmetov večkrat zabodel mlajšega v sprednji del telesa in mu poškodoval pljuča. Življenje Biniama bi bilo lahko, če ne bi bilo pravočasne pomoči, ogroženo, je bilo slišati na sodišču. Andhom je sodnico prepričeval, da rojaka ni želel ubiti, da se je z njim želel le pogovoriti, pa je stvar nato ušla izpod nadzora. Da se ne spominja, kaj se je zgodilo, saj je tisto noč pil alkohol, ki pa ga slabo prenaša, je še razlagal obtoženi. Rotova mu je za poskus uboja izrekla kazen štiri leta zapora, ob tem pa še stransko kazen izgona tujca iz države za obdobje petih let, kar je predlagalo tožilstvo. A se je odvetnik obtoženega Miha Šošić na sodbo pritožil, višje sodišče pa je potrdilo obsodilno sodbo in kazen izrečeno za poskus uboja, razveljavilo pa odločitev o izreku stranske kazni, saj naj bi bila ta preslabo utemeljena. Eritrejec je namreč iz domovine zbežal poleti leta 2017, nato pa zaprosil za azil v Italiji 1. avgusta tistega leta. V Slovenijo je prišel 17. oktobra 2017 v okviru kvot, Slovenija je tedaj sprejela prosilce za mednarodno zaščito iz Grčije in Italije. Januarja 2018 je bila izdana odločba o tem, da se ugodi njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
MNZ o morebitnem odvzemu statusa
Sodnica Tanja Rot je na zadnji obravnavi sredi oktobra notranje ministrstvo pozvala, naj sporoči, kako se je tujec integriral pri nas in ali so bile z njim pri nas še kakšne druge težave razen tega, zaradi česar je bil obsojen. Povprašala pa jih je tudi, kako bi bil v tem primeru izvedena stranka kazen, če bi šlo za izgon. A je z ministrstva dobila bolj skopo poročilo, navajala je samo, kdaj je tujec prišel k nam in kdaj je dobil status. "Dokler ima status begunca, ga ni mogoče izgnati iz države," so pojasnili sodišču. So pa iz ministrstva sodišče zaprosili za podatke o izrečeni pravnomočni zaporni kazni, da bi lahko na podlagi tega pričeli s postopkom odvzema statusa begunca, če so za to izpolnjeni pogoji. Eden teh je tudi to, da je storil hudo kaznivo dejanje, kar poskus umora je.
Tožilstvo: ni bil osamljen primer
Musse Andhom, ki izrečeno mu zaporno kazen že prestaja na Dobu, je izgonu nasprotoval, češ da ga bodo, če se vrne v Eritrejo, tam vsaj zaprli, če ne celo ubili. Njegov odvetnik pa je sodišču razlagal, da je predlog stranske kazni v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in varstvom človekovih pravic. "V primeru take kazni bi bilo obdolženemu onemogočeno, da še naprej uveljavlja pravico do azila," je bil odločen odvetnik. In še, da bi vrnitev v njegovo domovino lahko pomenila nevarnost za njegovo življenje, kar pa da je v nasprotju z zakonodajo in konvencijami, katerih podpisnica je Slovenija.
Tožilka Tadeja Majcen je vztrajala pri izreku stranke kazni. Da predstavlja obsojeni resno grožnjo za javno varnost, kar je eden od pogojev za izrek te stranske kazni, je razlagala. Drugi je obsodba nad dve leti zapora. Dejanje, zaradi katerega je bil obsojen, je navajala tožilka, ni osamljen primer, v letu 2018 je bil po pričanju vodje integracijske hiše Eritrejec že nasilen, je še dodala. In opomnila, da je tujec dejanje storil le dobrega pol leta potem, ko je dobil status begunca. "Užival je privilegije tega statusa, zato bi moral spoštovati pravila, ki veljajo pri nas," so bile besede Majcnove. Da stranska kazen izgona tujca iz države ne pomeni, da bo avtomatično izgnan v Eritrejo je na koncept varne tretje države in koncept prvega azila opozorila tožilka.
Kako obravnavamo slovenske storilce?
Odvetnik Šošić je vztrajanje tožilstva označil za zgrešeno. Stranka kazen bi se lahko izrekla, če bi obsojeni kljub izrečeni kazni še predstavljal nevarnost. "Vprašati se je treba, kako obravnavamo storilce kaznivih dejanj, ki so slovenski državljani. Če je nekdo obsojen, to ne pomeni, da je nevaren celo življenje, za kaj takega morajo biti dobri razlogi. Enako velja v tem primeru," je zatrjeval odvetnik in dodal, da obsojenega, če bo izgnan, nobena država ni dolžna sprejeti, kajti načeli, ki jih navaja tožilka, veljata le pri nezakonitem prehodu meje.
Musse Andhom je sodišču ponovil, kar je že povedal in sicer, da se domov ne more vrniti, saj je domovino zapustil. "Ne znam si predstavljati da bi potem, ko me je Slovenija sprejela, živel v kateri drugi državi," je dejal.
Rotova je potem, ko je odločila, da stranko kazen ponovno izreče takšno, kot je bila, med drugim dejala, da je glede na zakonsko dikcijo v primeru, če je stranka kazen izgona tujca iz države izrečena več kot dve leti po pravnomočnosti sodbe, treba znova preveriti, ali je ta ukrep mogoče izvesti in bo torej ta odločitev tedaj znova vzeta pod drobnogled. Na takšno odločitev sodnice je sicer še mogoča pritožba, ki jo je odvetnik Šošić že napovedal.
