Pristojno tožilstvo so že seznanili z informacijami, ki so jih prejeli od turških varnostnih organov, bodo pa predlagali še pridobivanje podatkov v okviru mednarodne pravne pomoči.
PU Celje je Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu že obvestila o zbranih informacijah, ki so jih lahko s pomočjo Interpola pridobili v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja med slovensko in turško policijo.
"V omenjenem primeru lahko potrdimo, da so nas turški varnostni organi obvestili, da je slovenska državljanka 19. decembra 2025 v bolnišnici v Istanbulu opravila zdravniški poseg. Iz bolnišnice je bila odpuščena 22. decembra 2025. Naslednji dan je bila zaradi zapleta ponovno hospitalizirana. Kljub intenzivnemu zdravljenju je 2. januarja 2026 v bolnišnici umrla," so pisno pojasnili na PU Celje.
"Za razjasnitev vseh okoliščin obravnavanega primera pa bo potrebno pridobivanje podatkov tudi v okviru mednarodne pravne pomoči, zato bomo takšen predlog tudi podali na pristojno tožilstvo. Po naših preteklih izkušnjah je tovrstno pridobivanje podatkov dolgotrajno," so dodali. Podatka o tem, ali v Turčiji poteka kakšna preiskava v zvezi s tem, na slovenski policiji sicer nimajo.
Pridobivanje podatkov v okviru mednarodne pravne moči pomeni izmenjavo podatkov med domačimi in tujimi pravosodnimi organi, torej tožilstva in sodišča, ministrstvo za pravosodje držav pa je pri tem zgolj posrednik, so še pojasnili na PU Celje.
Prejeli so tudi več vprašanj, ali je bila v dogajanje vpletena kakšna posredniška agencija iz Slovenije. V zvezi s tem so navedli, da po doslej zbranih obvestilih v dogodek ni bila vpletena nobena druga oseba z območja Slovenije.
Umrla naj bi zaradi pljučne embolije
Za pokojno je sicer bila v Sloveniji že opravljena obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Po neuradnih informacijah naj bi bil vzrok smrti pljučna embolija.
Potem ko smo v Večeru prvi poročali o smrti 44-letne Slovenke v Turčiji, so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pojasnili, da vsako leto obravnavajo nekaj bolnikov z zapleti po estetskih posegih, opravljenih v tujini, s tem povezanih smrtnih primerov pa v zadnjih 15 letih ne pomnijo.
Na ministrstvu za zdravje pa so poudarili, da vsak kirurški ali invazivni estetski poseg s seboj prinaša določena tveganja. "Ne glede na to, ali se posameznik odloči za poseg doma ali v tujini, je pomembno, da se zaveda tveganj in da se odloča premišljeno, na podlagi preverjenih informacij," so podčrtali na ministrstvu. Vsem, ki razmišljajo o estetskih posegih v tujini, svetujejo, da se temeljito informirajo o izvajalcu in ustanovi.
Na pasti cenovno ugodnega in hitro dostopnega zdravstvenega in zobozdravstvenega turizma ter pogosto zavajajoče oglaševanje tujih klinik pri nas pa je že večkrat opozorila tudi Zdravniška zbornica Slovenije.
Turčija je v zadnjih letih cilj številnih tujih državljanov, ki se tja odpravijo na estetske posege, ker so v Turčiji cenovno dostopnejši kot v njihovih domovinah.
