Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu je že drugič letos zavrnil prošnjo bivšega poveljnika vojske Republike Srbske Ratka Mladića za predčasno izpustitev. Mladić, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida in drugih zločinov, ima po ocenah sodišča ustrezno oskrbo, bližajoča smrt pa sama po sebi ni zadosten razlog za izpustitev.
Odvetniki Mladića so 18. avgusta vložili zahtevo za predčasno izpustitev iz humanitarnih razlogov in premestitev v določeno bolnišnico ali ustanovo za paliativno oskrbo v Srbiji. Kot razlog za izpustitev so navedli verjetnost njegove skorajšnje smrti in možnost večje prisotnosti družine.
Predsednica mehanizma Graciela Gatti Santana je zahtevo zavrnila, je v sredo poročala mreža Radio Svobodna Evropa. Gatti Santana je v odločitvi ocenila, da pričakovana skorajšnja smrt sama po sebi ne upravičuje predčasne izpustitve ter da ima Mladić v priporu ustrezno zdravstveno oskrbo in možnosti za stike z družino.
Osebna želja, da bi zadnje dni preživel v Srbiji
Mladićeva želja, da bi zadnje dni preživel v Srbiji, po njenih besedah predstavlja osebno željo, ne pa izida, ki bi ga zahtevali interesi pravice. "Interesi pravice in splošna pravna načela ne zahtevajo izpustitve zgolj zato, ker se pričakuje skorajšnja smrt. Glede na raven in naravo oskrbe, ki je Mladiću na voljo, ter možnosti za stike z družino nadaljevanje prestajanja kazni zanj ne bo pomenilo trpljenja, ki bi presegalo tisto, ki ga zaporna kazen sama po sebi vključuje," piše v odločitvi.
Mladić se že dlje časa sooča z zdravstvenimi težavami. Aprila je doživel možgansko kap. Njegovi odvetniki so nato vložili predlog za izpustitev zaradi resnega zdravstvenega stanja in zahtevali premestitev na zdravljenje v Srbijo, a je sodišče v Haagu zahtevo maja zavrnilo.
Eden najbolj zloglasnih vojnih zločincev
Ratko Mladić je bil leta 2021 pred haaškim sodiščem pravnomočno obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida - poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva ter drugih vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.
Nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske velja za enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev polpretekle zgodovine in enega najodgovornejših za najbolj krvave dogodke med vojno v BiH, med katero je umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo pregnanih z domov.
