Izvedenec ni upošteval najkrajše poti

Več kot šest mesecev so na sojenju Jaki Ulčniku, obtožencu za zahrbten umor Milenka Penave 22. marca 2005 v kraju Vitina v Bosni in Hercegovini, razčiščevali, ali je Bistričan (slednji v zaporu na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata Jožeta Ulčnika in poskusa umora njegovega dekleta Klavdije Lojen 30. junija 2005) sploh sposoben spremljati sojenje na celjskem sodišču. Dvom se je pojavil, ker sta si psihiatrična izvedenca dr. Breda Žmuc Tomori in dr. Peter Pregelj nasprotovala v oceni glede sposobnosti dojemanja obdolženca, kaj se dogaja na obravnavah. Zato je moralo sodišče angažirati dva nova izvedenca. Svoje delo sta zdaj opravila izvedenec psihiatrične stroke Rok Tavčar in izvedenka klinične psihologije Ivna Bulič. Njuno zaslišanje je sicer potekalo za zaprtimi vrati sodne dvorane, a je državna tožilka v nadaljevanju kasneje odprte obravnave pojasnila, da modificira obtožnico, po kateri je Ulčnik zdaj obtožen umora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Ulčnik sicer zanika, da naj bi bil Penavo, očeta treh majhnih otrok, ustrelil z enim samim strelom iz ukradene lovske puške z daljnogledom na vrhu stopnic stanovanjske hiše. Motiv za dejanje naj bi bilo dejstvo, da naj bi bil Penavo nagovarjal k nezakonitim poslom, a ta njegovim željam ni ustregel.

V nadaljevanju sojenja so zaslišali še prometnega izvedenca Stanka Špeharja, ki je moral ugotoviti, ali je bil obdolženec, ki je bil na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli viden ob 12.30, sposoben priti iz Vitine, kjer se je umor zgodil malo ob 5.45 uri zjutraj. To pomeni, da bi se moral v slabih sedmih urah pripeljati iz Vitine do slovenske meje. Izvedenec je v sodni dvorani pojasnjeval, da je bilo mogoče priti od enega do drugega kraja po dveh poteh. Ena pot je bila dolga 507,6 kilometra in druga 502 kilometra. Obe naj bi zahtevali dobrih sedem ur in pol vožnje z vozilom. A je ob tem še pripomnil, da so navedeni časi verjetni in da je lahko dejanski čas potovanja drugačen. Izvedenec po ugotovitvah tožilke in pooblaščenke oškodovancev ni upošteval najkrajše poti, dolge 482 kilometrov. Kot je pojasnila tožilka, je za njo na spletu ocenjen čas potovanja šest ur in tri minute po praznih cestah. A je izvedenec odvrnil, da pelje omenjena pot čez hribe, zato je bistveno slabša, po njej se tudi ne da hitro peljati. Priznal pa je še, da je svoje mnenje izdelal na podlagi spletnih Google zemljevidov.
Tožilka je za razjasnitev dvomov o potovalnem času med krajema sodišču zato predlagala, da zasliši kriminalista Marka Povšeta, ki se je tedaj večkrat peljal v Vitino. Slednji bo lahko sodišču pojasnil, koliko časa je trajala vožnja in po kateri cesti se je bilo najbolj smiselno peljati. Sodišče je njenemu predlogu ugodilo, zato bodo na naslednji obravnavi 11. septembra zaslišali še omenjenega kriminalista.