"Šla sem v Izolo po nakupih. Pred trgovino sta stala dva prijazna fanta iz Estonije, ki imata metal band in promovirata svojo glasbo. Dala sem jima 20 evrov, onadva pa meni dva CD-ja," je navdušeno povedala Valentina Tomažinčič z Belvederja. Šele kasneje je izvedela, da se je znašla v zgodbi, ki jo ljubitelji metal glasbe po Evropi poznajo že leta.
Ilumenium, Defrage Reload in California Condor so namreč imena, ki se že več kot desetletje pojavljajo v povezavi z nenavadnim uličnim "promocijskim" modelom. Dva ali več mladeničev po evropskih mestih pristopa do mimoidočih, jim razloži, da prihajajo iz Estonije, da imajo metal band in zbirajo podporo za svojo glasbo. V zameno za prostovoljni prispevek jim ponudijo "svoj" CD.
Najbolj zaseden bend brez koncertov?
Če bi držale zgodbe prodajalcev, bi bil Illumenium/Defrage Reload/California Condor eden najbolj aktivnih metal bendov v Evropi. Že več kot desetletje naj bi neprestano koncertiral po različnih državah, zbiral denar za nove albume in osvajal občinstvo. Toda obstaja majhna težava. Na spletu je skoraj nemogoče najti verodostojne podatke o njihovih nastopih. Medtem ko so “člane benda” ljudje srečali na ulicah od Portugalske do Finske, jih obiskovalci festivalov in koncertov praviloma niso videli na odru. Zato se je med metalci prijel ciničen komentar, da gre verjetno za bend z največ evropskimi turnejami in najmanj koncerti.
Neobstoječa turneja
Na prvi pogled nič nenavadnega - glasbeniki pač poskušajo prodati svojo glasbo. Težava je, da se ista zgodba z različnimi imeni, logotipi in naslovnicami pojavlja že vrsto let. Med metalci po Evropi je pojav znan kot "fake band scam" oziroma prevara z izmišljenim bandom. Spletni forumi in skupnosti ljubiteljev ekstremne glasbe že več let opozarjajo na nenavadno turnejo banda, ki je očitno vedno na poti, a ga je precej težko najti na koncertnih odrih. "Člane banda" precej pogosteje srečamo na parkiriščih pred trgovskimi centri, mestnih trgih in peš conah kakor na odrih.
Nenavadni so tudi sami CD-ji. Praviloma so zapakirani v preproste kartonske ovitke brez črtne kode, brez oznake založbe, brez registracije pri organizacijah za zaščito avtorskih pravic in brez drugih podatkov, ki jih običajno vsebuje uradna glasbena izdaja.
Še bolj zanimiva je njihova vsebina. Ljubitelji glasbe, ki so ploščke primerjali med seboj, opozarjajo, da na njih pogosto niso nove skladbe, ampak bodisi posnetki, ki so bili pod drugimi imeni objavljeni že v preteklosti bodisi kompilacija naključno izbranih skladb s spleta.
Izbira glasbenega žanra ni naključna. Ljubitelji metal glasbe so vajeni podpirati manjše skupine z nakupom CD-jev, majic in vinilnih plošč neposredno od glasbenikov. V "underground" sceni je to tako rekoč del kulture. Prav zato zgodba o "mladem estonskem bendu na turneji" deluje precej bolj prepričljivo kot bi, če bi se prodajalci predstavljali kot pop ali rap izvajalci.
"Upam, da je vsaj dobra kompilacija"
Podobno kot Tomažinčič je na Estonce naletel tudi naš nekdanji sodelavec, zdaj programski vodja Kulturnega stičišča Libertas v Kopru Andraž Gombač. "Fant me je na Čevljarski ulici v Kopru v angleščini prijazno nagovoril, prosil za podporo bandu, vprašal je za 20 ali 15 evrov, dal sem mu jih deset in izbral enega od treh CD-jev, ki jih je ponujal," pove Gombač. "Rekel sem si, da je mlade bande treba podpirati. Ben, če pogledam matematično, sem tudi jaz njega okoli prinesel za pet, če ne celo deset evrov," se nasmeje. "Si je pa tistih deset evrov fant morda zaslužil že za prijaznost in trud sredi vročega dne. Pa tudi CD dela, ha!" Podobno je na "razkritje", da gre za prevaro, odreagirala Tomažinčič: "No, upam, da je vsaj dobra kompilacija."
"Estonski metalci" na slovenskih ulicah niso nikakšna novost. Objave na družbenih omrežjih pričajo, da so jih ljudje srečevali že pred več kot desetletjem. "Leta 2017 sem jih srečal pred Supernovo v Kopru. Spomnim se, da sem kupil CD-je in jih povabil na svoj koncert v tedanji MKC," se spominja Izolan Martin Molk.
V zadnjih dneh so “band” opazili na več koncih Slovenije. Poleg slovenske Istre tudi v Ljubljani in Celju. Če ste torej na ulici srečali prijazna Estonca z metal CD-ji, niste bili edini. Morda ste kupili glasbo, morda simpatičen spominek, morda pa predvsem lekcijo, da je lahko tudi band na večni evropski turneji - izmišljen.
Za 20 evrov pa lahko vsaj upate, da so riffi dovolj mastni.
