Mariborski policisti še zmeraj preiskujejo, kaj se je zgodilo, da so se pred dvema tednoma v Cirkulanah pri gradu Borl med demontažo gradbenega žerjava ponesrečili trije delavci. Za 70-letnega Mariborčana je bil padec v globino usoden, umrl je na kraju nesreče. Izredno hudo se je poškodoval tudi 39-letni Hrvat, Račan, star 32 let, pa jo je v prostem padu 20 metrov globoko odnesel z zlomljenim nosom in nekaj odrgninami. Po neuradnih podatkih delavci, sicer izurjeni za postavljanje in demontažo žerjavov, niso bili pripeti. Vsi trije so zgrmeli v globino, ko je popustil podest, na katerem so stali.
Prav padec z višine je po podatkih republiškega inšpektorata za delo najpogostejši vzrok tragičnih nesreč, ki so se zgodile lani. Kot navaja inšpektorat v poročilu, so jim lani prijavili 16 nezgod pri delu, ki so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju in v katerih so delavci izgubili življenje, dvanajst teh nesreč se je zgodilo v Sloveniji, štiri pa našim delavcem v tujini. V tujini sta tako umrla v prometnih nesrečah dva voznika tovornjakov, v enem primeru je delavec padel z višine, v četrtem pa je med odpravljanjem napake delavca udarila cev.
Prednjači gradbeništvo
Inšpektorji so od 16 nesreč preiskali enajst (neraziskane so ostale vse štiri nesreče, ki so se zgodile na tujem). V kar petih primerih je bila smrt delavca posledica padca z višine - šlo je za posamične padce z repa žerjava, pri izvajanju del na strehi, pri spuščanju električnega kabla, pri vzpenjanju po lestvi ladje in pri izvajanju montažnih del na visoki jekleni platformi. V treh primerih so delavci umrli v prometnih nesrečah, v dveh primerih pa je bil usoden dotik električne napetosti. Eden od delavcev je umrl zaradi padca na ravnem in se udaril z glavo v robnik, po eden zaradi podrtja ivernih plošč, pa zaradi odleta kamna pri miniranju, zasutja z brežino iz proda, prevrnitve z viličarjem in udarca delovne opreme.
Največ nesreč, ki so se končale s smrtjo, se je zgodilo na področju gradbeništva - po podatkih inšpektorata je bilo teh nesreč pet. Sledita proizvodnja kovinskih izdelkov s tremi primeri ter kopenski promet z dvema primeroma smrtnih nesreč. Pet delavcev, ki so življenje izgubili v delovnih nesrečah, je bilo starih od 50 do 59 let, štirje pa od 40 do 49 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec lani je bil star 21 let. Devet umrlih delavcev je bilo slovenskih državljanov, šest iz Bosne in Hercegovine ter eden iz Slovaške. Dvanajst od teh delavcev je bilo zaposlenih za nedoločen čas, štirje za določen čas.
Previdno v gozdu in pri kmetijskih opravilih
Že do konca avgusta se je v Sloveniji letos pripetilo toliko nesreč v gozdu, kot jih je bilo lani v celem letu (ta številka je znašala 41 nesreč). Največ jih je bilo prav zaradi nepazljivosti. Veliko nesreč je tudi pri opravljanju kmetijskih del. Lani je bilo tako 37 nesreč s traktorji, predlani 34. Najpogosteje gre za zdrs traktorja oziroma se traktor prevrne. V porastu pa so letos nesreče s kmetijskimi stroji. Lani jih je bilo devet, letos smo jih do konca poletja zabeležili že 16.
Od 15 do 75 let
Inšpektorji so sicer v statistiki za lansko leto zabeležili 10.122 prijavljenih delovnih nezgod. Poleg 16 primerov, ki so se končali s smrtjo delavca, se je v teh nesrečah v 511 primerih delavec huje poškodoval, v 9585 primerih pa je bil delavec lažje poškodovan. Deset je bilo kolektivnih nesreč. Največ nesreč so inšpektorji zabeležili v predelovalni dejavnosti - kar 37 odstotkov. Znotraj te dejavnosti izstopata proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnja električnih naprav ter drugih strojev. Delavci se najpogosteje poškodujejo zaradi stika z ostrim, koničastim in grobim materialom ter zaradi trčenja s predmetom oziroma udarca predmeta. Lani so si delavci najpogosteje poškodovali prste rok (v skoraj tretjini primerov). Četrtina poškodb je doletela delavce v starostni skupini od 35 do 44 let, prav toliko v skupini od 45 do 54 let, nekaj manj je poškodb delavcev, starih od 25 do 34 let. Petnajst let so bili stari trije poškodovani v nesrečah, ki jih je obravnaval inšpektorat - bili pa so vajenci oziroma praktikanti. Najstarejša poškodovana je bila delavka, stara 75 let - med hranjenjem druge osebe jo je napadla tretja oseba in jo udarila v vrat. Ženske so sicer pri poškodbah zastopane v četrtini primerov. Na področju rudarstva, ki ga inšpektorji vodijo kot posebno kategorijo, smo imeli lani dve smrtni žrtvi.
Kriva je nepazljivost
Inšpektorat obravnava sicer samo delovne nesreče, torej dogodke, ki so se zgodili na delovnem mestu ali delovnem okolju delodajalca in se zgodijo v času opravljanja dela. Policija pa kot nesreče pri delu obravnava tudi primere, ko se ljudje poškodujejo pri opravljanju dela na primer doma. Tako se je po podatkih policije do konca novembra letos zgodilo 425 delovnih nesreč, v katerih je umrlo 14 ljudi, 142 jih je bilo huje in 254 lažje poškodovanih. V lanskem letu se je po podatkih policije zgodilo 568 delovnih nesreč, v katerih je umrlo 23 ljudi, 192 jih je bilo huje in 349 lažje poškodovanih. Najpogosteje nesrečam botruje nepazljivost, med bolj pogostimi vzroki za nesreče pa so še padec z višine, padec predmeta in zdrs oziroma prevrnitev vozila.
V zvezi z delovnimi nesrečami so policisti letos obravnavali 33 kaznivih dejanja ogrožanja varnosti pri delu in 15 primerov povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, lani pa 45 primerov ogrožanja varnosti pri delu in deset primerov povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
