Fakulteta za tehnologijo polimerov (FTPO) je tudi formalno postala članica Univerze na Primorskem (UP). Postopek pripojitve, ki se je zaključil z vpisom v sodni register, pomeni, da je slovenjgraška fakulteta postala sedma članica univerze in hkrati njena prva tehniška fakulteta. Za Slovenj Gradec je ključno, da fakulteta ostaja v mestu. Tudi po vključitvi v primorsko univerzo bodo na Koroškem potekali študij, raziskovalno delo in sodelovanje s podjetji. Prav ta neposredna povezava z gospodarstvom je bila ena glavnih značilnosti FTPO že doslej in ostaja njen najmočnejši adut.
Univerza dobiva tehnično področje
Leta 2003 ustanovljena univerza je bila doslej izraziteje družboslovno-humanistično usmerjena. Rektorica Klavdija Kutnar je pripojitev zato umestila v širši razvoj univerze, ki želi ob družboslovju, humanistiki, naravoslovju in načrtovani medicini okrepiti še tehnično področje. “Gre za področje, ki je izjemno drago, za korektno izvajanje pa je treba pridobiti veliko opreme. S tem tako postajamo bolj celostna univerza,” je dejala. Poslovanje fakultete je bilo ob pripojitvi pozitivno, kar je bil tudi eden od pogojev univerze. S pripojitvijo pa se spreminja financiranje. Fakulteta bo odslej financirana iz sredstev, ki jih bo Univerza na Primorskem prejela na podlagi sklepa vlade, ta vir pa je po pojasnilih univerze višji od dosedanje koncesije.
"Plastika ni kriva, da plava v morju. Za to smo odgovorni mi, ljudje, uporabniki"
Med prvimi vidnejšimi spremembami bo tudi dislocirana enota univerzitetne knjižnice, s katero naj bi študenti z novim študijskim letom lažje dostopali do strokovne literature. Večje univerzitetno zaledje naj bi fakulteti odprlo tudi več možnosti za raziskovalno povezovanje. Polimeri namreč niso omejeni le na predelavo plastike, ampak segajo v razvoj materialov, medicinskih aplikacij, zdravja, trajnostne tehnologije, orodjarstva in v razvoj novih izdelkov. Na univerzi zato možnosti vidijo tudi v povezovanju FTPO z Inštitutom Andrej Marušič, Fakulteto za vede o zdravju, FAMNIT-om in drugimi članicami.
Prorektor za znanstvenoraziskovalno delo Štefko Miklavič je dejal, da si univerza od pripojitve obeta konkretnejši korak naprej na področju tehnike, raziskovalne produkcije, projektov in sodelovanja z gospodarstvom. “S pripojitvijo FTPO-ja si obetamo, da bomo tukaj naredili zelo konkreten in kakovosten korak naprej,” je poudaril. Za FTPO pa bo eden pomembnejših izzivov kadrovska rast. Trenutno ima 22 zaposlenih in 64 zunanjih sodelavcev. Takšno razmerje je povezano z naravo fakultete, ki veliko sodeluje s strokovnjaki iz industrije, vendar si želijo število redno zaposlenih povečati. Dekan Blaž Nardin je ob tem poudaril, da imajo ljudje, ki so dolgoročno vezani na razvoj fakultete, do nje drugačen odnos kot zunanji sodelavci, ki opravijo del pedagoškega procesa. Fakulteta ima trenutno 77 študentov, približno 30 odstotkov jih prihaja s Koroške, drugi z različnih delov Slovenije. Za naslednje študijsko leto ima razpisanih 40 mest na prvi stopnji in 30 na drugi. Nardin ocenjuje, da bi bila številka okoli 150 študentov za fakulteto že zelo dobra. Pripojitev k javni univerzi bi pri tem lahko pomagala, saj se dijaki in starši pri izbiri študija pogosto drugače odzovejo na javno univerzitetno okolje kot na samostojni visokošolski zavod.
Kadri, ki jih podjetja že iščejo
Povezava z delodajalci je pri tem močan argument. Podjetja po besedah dekana redno sprašujejo, ali ima fakulteta diplomanta, diplomantko, magistra ali magistrico za določeno delovno mesto. Študenti lahko že v prvem letniku dobijo štipendije, fakulteta pa na uvodni dan pripelje delodajalce, ki se jim predstavijo. Slovenija ima namreč na področju polimernih materialov močnejšo industrijsko bazo, kot se pogosto zdi. Po Nardinovih besedah je v državi več kot 1700 podjetij, ki se ukvarjajo s tem področjem, od malih in srednjih do velikih sistemov, med njimi sta tudi Hisense in BSH. Industrija je razširjena skoraj po vsej državi, zato tudi študenti na FTPO prihajajo od Prekmurja do Primorske. Fakulteta je v slovenskem prostoru posebnost, saj je edina tovrstna pri nas; podobne ustanove imajo v Avstriji, na območju nekdanje Jugoslavije pa takšnega študija skoraj ni, le posamezni manjši oddelki.
Ob tem želi FTPO spreminjati tudi odnos do materialov, s katerimi se ukvarja. Polimeri so v javnosti pogosto skrčeni na besedo plastika, ta pa hitro postane sinonim za odpadke in onesnaževanje. Nardin pri tem opozarja, da problem ni material sam po sebi, ampak ravnanje z njim. "Plastika ni kriva, da plava v morju. Za to smo odgovorni mi, ljudje, uporabniki," je dejal in dodal, da je naloga fakultete, da študente nauči, kako polimerne materiale uporabljati pravilno, pri razvoju novih izdelkov, materialov in tehnologij.
