Razstava Fragmenti 24/26 in avtorski projekt Odmevi v novo generacijo – 100 let Milesa Davisa sta ustvarila večer, v katerem se je festivalska tema Odmevi/Echoes razširila onkraj zvoka. Umetnik Stojan Brezočnik, ki je v svojem ustvarjanju sicer dobro poznan po grafični tehniki in črno-belem svetu suhe igle, je tokrat stopil nekoliko iz ustaljenih okvirjev. Razstavljena dela so nastala v kombinaciji risbe s peresom, tuša in akvarela. Prav barva je ena od posebnosti razstave, ki jo je umetnik povezal z energijo in živostjo glasbe. ''Glede na to, da je to glasba, da je to neko življenje, energija, moč in svežina, sem rekel: dobro, gremo v izbiro takšne tematike in vsebine. Tudi Miles Davis je bil neverjeten umetnik,'' je povedal Brezočnik. Naslov Fragmenti po umetnikovih besedah izhaja iz procesa samega ustvarjanja – iz celote, ki je nastajala skozi čas, je izbral posamezne poudarke in jih postavil v nov kontekst.
Dve umetniški področji, en skupen odmev
Da je bila povezava med likovno in glasbeno umetnostjo več kot naključna, je poudaril tudi Robi Jamnik, organizator Festivala slovenskega jazza. Brezočnik je zanj namreč že ''hišni umetnik'' Jazz Ravne, saj je z njihovim delovanjem povezan že vrsto let. ''V njegovih slikah vidim naše delo in sebe. Stojan Brezočnik je grafik, vajen črno-belega sveta, s to razstavo pa je stopil izven okvirjev. Zanimivo ga je videti v barvah. To, kar pri jazzu najbolj cenimo, je uspel preliti na papir,'' pravi Jamnik. ''Glasba in likovna umetnost sta neločljiva dela jazza. Če pogledamo ovitke plošč in zgoščenk, večina nosi konkretno likovno delo. Stojan pa je eden tistih, ki zna lepoto jazza preliti na papir.''
"To, kar pri jazzu najbolj cenimo, je uspel preliti na papir"
Prav povezovanje različnih umetniških izrazov je ena od značilnsoti Jazz Ravne. Franc Kokalj, soorganizator festivala, pravi, da želijo glasbo razumeti čim širše in ji dodajati nove vsebine. Razstave so zato postale del njihove zgodbe. ''Zgodba z razstavami traja že nekaj let, tokrat pa smo s Stojanom naredili nekaj, kar je meni fantastično. Zraven pa je letos tudi stoletnica rojstva Milesa Davisa in rekli smo si, da tudi mi na svoj način obeležimo to pomembno obletnico,'' je dejal Kokalj. ''Miles Davis je eden od glasbenikov, ki je nedvomno pustil enega največjih pečatov v svetu jazza in ker imamo na Ravnah odličnega trobentača Filipa Dihpola, smo rekli, da je to najbolj lep način, da se poklonimo taki okrogli obletnici. Tudi to, da mladi glasbeniki še danes Milesovo glasbo jemljejo kot nekaj navdihujočega, je samo po sebi priznanje umetniku in mladim, ki zdaj prihajajo za njimi,'' je izpostavil Jamnik.
V znamenju stoletnice rojstva Milesa Davisa
Na drugi strani večera je stal zvok trobente. Mladi koroški jazzovski trobentač Filip Dihpol je skupaj z Oskarjem Kolarjem na basu pripravil poklon Milesu Davisu, enemu najvplivnejših ustvarjalcev v zgodovini jazza. Letošnja stoletnica Davisovega rojstva je njegovo glasbo predstavila tudi skozi pogled nove generacije. Uradna zasnova dogodka je poleg obujanja Davisove glasbe postavila v ospredje njeno novo interpretacijo, improvizacijo in iskanje lastnega glasu.
Dihpol je izbral nekaj Davisovih standardov, med drugim So What in All Blues, ob njima pa še A Night In Tunisia. Za uvod je pripravil tudi svojo kompozicijo oziroma improvizacijo, pri kateri ga je navdihnil sodobni trobentač Ambrose Akinmusire. ''Miles Davis ima hote ali nehote pomemben vpliv na vse trobentače,'' je pojasnil Dihpol, ki se sam s trobili ukvarja 17 let, tako dolgo pa je tudi del Jazz Ravne. ''Ogromno oziroma večina danes zaigranega nastopa je improvizirana okoli teme, akordov, forme in kompozicij, ki sva jih igrala,'' dodaja.
Na dogodku se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so kazali navdušenje tako nad glasbo kot razstavljenimi deli. ''Razstava je vrhunska, sama dela so malo drugačna, ker sem nekako navajena suhe igle in črno-bele kombinacije, ampak mi je všeč, da je barvna,'' je povedala o razstavi Draga Mastek.
Letos Festival slovenskega jazza šele novembra
Za Simono Vončina, programsko vodjo razstaviščne dejavnosti knjižnice, je sodelovanje z Jazz Ravne že dolgo vir ustvarjalnih povezav. Prostori gradu in knjižnice po njenem mnenju ponujajo prav posebno okolje za takšne projekte. Letošnji večer pa še ni zadnja točka sodelovanja – nadaljevanje festivalskega dogajanja bo sledilo na osrednjem delu festivala. 22. Festival slovenskega jazza je letos razporejen nekoliko drugače kot običajno, osrednji štiridnevni del bo zaradi zamika odprtja kulturnega centra na Ravnah potekal od 24. do 27. novembra.
Razstava Fragmenti 24/26 bo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na ogled do 28. septembra. Na Ravnah sta se tako slika in zvok srečala v skupnem jeziku: Brezočnik je jazzovo energijo in improvizacijo prelil v barve, Dihpol pa Davisovo zapuščino v svoj glasbeni izraz. Dve umetnosti, en skupni odmev.
