Nejc Strojnik
Svet Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je v sredo prvič zasedal z novimi predstavniki ustanovitelja. Sejo je vodil podpredsednik Matej Repas, ki je predsedovanje začasno prevzel po odstopu Primoža Stošickega. Novega predsednika svet tokrat še ni izvolil, volitve so predvidene na septembrski seji. V svetu so po novem kot predstavniki ustanovitelja Štefan Šumah, Sebastjan Slemenik, Maja Pačnik in Lejla Agić. Predhodno sklicana avgustovska seja je bila odpovedana, tokratno izredno sejo pa je bilo treba izpeljati tudi zaradi roka ministrstva za zdravje. Bolnišnica mora namreč potrjeni program ukrepov za stabilizacijo poslovanja ministrstvu posredovati do konca avgusta.
Poslovanje je bilo zato osrednja tema seje, koroška bolnišnica je namreč v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila okoli 2,4 milijona evrov izgube. Repas je po seji razmere opisal kot zelo resne. "Bolnišnica se nahaja v zelo težki situaciji," je dejal. Po njegovih besedah ima zavod okoli 20 milijonov evrov nakopičene izgube, tekoče poslovanje je negativno, realizacija delovnega programa pa je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za nekaj več kot tri odstotke. Na rast odhodkov je večkrat opozoril tudi direktor Vladimir Topler. Kot enega največjih pritiskov na poslovanje je izpostavil stroške dela. Ti so se po njegovih besedah že lani povečali za približno šest milijonov evrov. Po najbolj svežih podatkih je bolnišnica sicer do konca julija realizirala za 49,8 milijona evrov odhodkov, kar je za okoli 3,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani, ter za 45,8 milijona evrov prihodkov, s čimer se je tako razkorak še dodatno povečal.
Realizacija in stroški dela v ospredju
"Samo v lanskem letu smo za plače namesto 42 dali 48 milijonov," je povedal direktor. Rast stroškov dela se po njegovih besedah nadaljuje tudi letos, medtem ko je bolnišnica na prihodkovni strani izgubila približno odstotek financiranja, kar po Toplerjevi oceni pomeni okoli 700.000 evrov. Ob tem je opozoril, da imajo vse bolnišnice sicer podobne pogoje, vendar je za slovenjgraško bolnišnico zaradi njene organizacijske strukture rast stroškov še posebej zahtevna.
Svet je v tej luči obravnaval program ukrepov za stabilizacijo poslovanja, ki ga je vodstvo pripravilo po navodilih ministrstva za zdravje. Brez dodatnih ukrepov bi bolnišnica leto po trenutni projekciji končala z okoli 8,1 milijona evrov izgube, z izvedbo sanacijskega programa pa naj bi se ta znižala na približno 6,9 milijona evrov. Topler je kot enega ključnih ukrepov izpostavil povečanje obsega opravljenih zdravstvenih storitev. "Najbolj pomembno pri sanacijskem programu se mi zdi, da bomo začeli povečevati realizacijo," je dejal. Vodstvo namerava pregledati tudi posamezna delovišča in natančneje določiti, koliko zaposlenih je za izvajanje dejavnosti dejansko potrebnih, ter preveriti organizacijo dela po celotni bolnišnici.
Povečanje realizacije je kot prvo nalogo izpostavil tudi Repas. Ob tem je opozoril na evidentiranje in obračunavanje opravljenih storitev. Bolnišnica mora po njegovem zagotoviti ustrezen kader, ki bo poskrbel, da bodo opravljene storitve tudi pravilno obračunane. Razprava je pokazala, da vodstvo razlogov za nižjo realizacijo ne vidi zgolj v organizaciji dela.V. d. strokovnega direktorja Rok Vačovnik, ki je aprila podal odstopno izjavo, funkcijo pa za zdaj še opravlja, je opozoril predvsem na pomanjkanje zdravnikov specialistov, ki so nosilci posameznih dejavnosti. Izpostavil je kadrovske težave na kirurgiji in internem oddelku ter odhajanje zdravnikov na manj obremenjujoča delovna mesta. Izkušenega specialista, ki lahko samostojno vodi ambulanto ali opravlja zahtevnejše posege, je po njegovih besedah težko hitro nadomestiti.
Topler je ob tem opozoril, da zdravstveni domovi zdravnikom ponujajo drugačen način dela, medtem ko bolnišnično delo vključuje dežurstva, nočno delo in večjo odgovornost. V bolnišnici je trenutno 951 zaposlenih, med njimi 159 zdravnikov ter 406 diplomiranih medicinskih sester in babic. Na seji so (znova) opozorili tudi na visoko odsotnost zaposlenih, kar dodatno otežuje organizacijo dela in zagotavljanje programa. Vsak dan namreč povprečno manjka vsak četrti zaposleni. Dodatne prihodke želi bolnišnica iskati tudi zunaj osnovnega programa. Med možnostmi so na seji omenili povečanje tržne dejavnosti mikrobiologije in patologije ter boljše doseganje programa prvih specialističnih pregledov. Vodstvo je večkrat poudarilo tudi potrebo po boljšem obračunavanju storitev, ki jih bolnišnica že opravi.
Zapolnili vodstvena mesta
Ob finančnih težavah se v bolnišnici nadaljujejo tudi investicije. Topler je izpostavil prenovo kuhinje, ureditev urgentnih prostorov, lekarno, magnetno resonanco ter priprave na projekt Klošter. Po njegovih besedah naj bi se postopno zaključila tudi gradnja urgentnega centra. Novi rentgenski aparat, namenjen tudi koronarografijam, posegom na žilah in interventni radiologiji, naj bi začeli uporabljati 15. septembra. Topler je poudaril, da so na radiološkem in internem oddelku za to dejavnost okrepili tudi kadrovsko zasedbo. V zadnjem obdobju so medtem zapolnili tudi vodstvena mesta na več pomembnih oddelkih. Interni oddelek je prevzela Cirila Slemenik Pušnik, pediatričnega Urška Vučina, urgentni center pa Klemen Aleš Pilih.
Člani sveta zavoda se bodo znova, tokrat na redni seji, sestali že čez dva tedna, 9. septembra, ko naj bi med drugim izvolili tudi novega predsednika sveta.
