Sonja Buhvald se s fotografijo ukvarja že dobrih 20 let, njeno ustvarjalno delo pa obsega tudi keramiko in izobraževanje. Pomemben del njenega delovanja je mentorsko delo z mladimi fotografi na Gimnaziji Ravne na Koroškem, kjer spodbuja ustvarjalnost, samostojno opazovanje in iskanje lastnega fotografskega izraza. ''Doslej sem predvsem pripravljala in postavljala razstave dijakov ter sodelovala pri številnih njihovih predstavitvah. Zdaj pa se mi zdi, da je napočil čas, da tudi sama stopim v ospredje in predstavim svoje ustvarjanje,'' je povedala Buhvald.
Fotografija je zanjo način, kako se ustaviti, pogledati nekoliko drugače in prepoznati lepoto v podrobnostih, ki jih pogosto spregledamo. Skozi objektiv išče zanimive poglede na svet ter v podobah povezuje videno in občuteno. ''Vedno se me najprej dotakne narava, svetloba, droben list, cvet, drevesa, nato posnamem fotografijo. Ko sem dotaknjena od narave, se začnejo rojevati tudi besede. Te običajno zapišem kasneje, ko se usedejo, ko se prečistijo in, ko jih nagovori še življenje.''
Družina Lečnik jo je tokrat povabila, da postavi svojo razstavo pri njih. ''S Sonjo se poznamo že vrsto let in tudi sicer se družimo. Pobuda za razstavo v našem lokalu je prišla z naše strani. Moja žena je namreč Sonji predlagala, da bi svoje fotografije predstavila tudi pri nas. Sonja je bila takoj za, nato pa smo se lotili priprav in uredili prostor, da smo lahko primerno umestili tudi njene večje formate. Zelo smo veseli, da je razstava zaživela prav pri nas, saj s svojimi barvami in motivi lepo popestri prostore ter jim daje posebno živahnost,'' je dejal Tomo Lečnik, lastnik Gostilne Lečnik. Razstava v Gostilni Lečnik je fotografijo umestila v prostor vsakdanjih srečevanj in druženja, zunaj običajnih galerijskih prostorov.
Dotikajo se me podobe, besede, energije in ljudje
Naslov Dotikanja lahko razumemo kot povabilo k drugačnemu pogledu na fotografijo. Dotik namreč ni le fizična izkušnja, temveč tudi prispodoba za stik s prostorom, naravo, človekom in samim seboj. ''Dotikanja se nenehno dogajajo, nas nezavedno oblikujejo, se ves čas izmenjujejo. So neustavljiva sila, trajajo in ostanejo, ko vse ostalo mine. Ko hodim po svetu, opazujem in občudujem. Življenje se me na vsakem koraku dotika, dotikajo se me podobe, besede, energije in ljudje. Vse, kar se me dotakne, ostane nekje v meni, me spreminja, vsakič imam priložnost postati boljši človek,'' je pojasnila Buhvald. ''Želim si, da bi se znali dotikati drug drugega na različne načine, s svojimi dejanji, mislimi in občutki, ter skupaj ustvarjati svet, kakršnega si želimo.''
Nekaj fotografij je bilo že razstavljenih v Velenju, precejšen del pa je tokrat prvič na ogled javnosti. Posebnost razstave so tudi različni materiali, na katere so fotografije natisnjene, saj vsak podobo predstavi na svoj način in v gledalcu prebudi drugačne občutke. Pripravila je fotografije v različnih formatih, na njih pa se večinoma razprostirajo različne podobe iz narave. ''Ni mi vseeno, v kakšnem svetu živimo. Zato želim, da bi v svetu, kjer nam kraljujejo naprave in umetna inteligenca opazili, da še vedno obstajajo narava in drobni trenutki, ki navdušujejo na vsakem koraku, da še vedno obstajajo prijatelji, znanci ali neznanci, s katerimi lahko iskreno poklepetamo, se podpremo in poslušamo, da še vedno obstajajo trenutki, v katerih se lahko naposlušamo tudi sebe. Zato je na fotografijah veliko narave, detajlov, ki me vsakodnevno nagovarjajo. Ni mi treba na konec sveta, da jih opazim, tu so, pred nosom, vsak dan, velikokrat podobe ujamem kar skozi okno kopalnice, pred hišo, na povsem običajnem sprehodu. Čeprav bi rada zabeležila vse, s fotoaparatom ne ujamem vseh, le nekatere.''
Kulturni program je popestril Filip Dihpol, ki je s svojim izvrstnim igranjem poskrbel za prijetno glasbeno spremljavo. ''Sonja je bila moja profesorica v gimnaziji, danes pa sva dobra prijatelja. Za to priložnost sem pripravil dve avtorski skladbi za trobento, blues in skladbo Kaer Morhen iz igre The Witcher, pri čemer sem igral tako trobento kot francoski rog. Razstava je prečudovita. Všeč mi je, da v tem svetu, kjer umetna inteligenca vedno bolj prevladuje, lahko Sonja Buhvald naredi tako brutalne fotografije, ki jih umetna inteligenca po mojem prepričanju ne more. Človeško delo je v teh časih res veliko vredno.''
Razstave kot stalnica
Program je povezovala Barbara Polutnik Brusnik, ki Sonjo Buhvald pozna že več kot desetletje. Kot je poudarila, z velikim spoštovanjem spremlja tako Sonjino ustvarjalno pot kot tudi dolgoletno tradicijo družine Lečnik, zato ji je bilo v posebno čast sodelovati pri tem dogodku. ''Njena dela se dotaknejo duše. Ob njih se za trenutek ustavimo, zamislimo in začutimo njihovo sporočilo. Fotografije nagovarjajo gledalca, prebujajo občutke in se dotaknejo duše, zato je tudi naslov razstave več kot pravi.''
V Gostilni Lečnik so doslej gostili že več fotografskih in slikarskih razstav, tokratna pa je po obsegu zagotovo nekaj posebnega. Na ogled je največje število del doslej, ki izstopajo tudi po svojih večjih formatih in drugačnosti v primerjavi s prejšnjimi razstavami. Že otvoritev je pritegnila veliko obiskovalcev. ''Fotografije bodo pri nas na ogled predvidoma do aprila, nato pa že načrtujemo novo razstavo. Glede na dosedanji odziv obiskovalcev in pozitivne izkušnje si želimo, da bi umetniške razstave postale stalnica v naših prostorih in bi tako obiskovalcem vedno znova ponujali priložnost za srečanje z različnimi ustvarjalci,'' je povedal Lečnik.
