Nejc Strojnik
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so zaznamovali 65 let nuklearne medicine in prvo leto, odkar ta dejavnost deluje kot samostojen oddelek. Danes tam dela okoli 20 ljudi, področje pa se je iz nekdaj precej ozke diagnostike razvilo v dejavnost, ki vključuje zahtevne preiskave s področja nevrologije, kardiologije, ščitnice in drugih bolezni. Del preiskav je pomemben predvsem za Korošce, saj jim zaradi njih ni treba v večje centre, na nekatere pa v Slovenj Gradec prihajajo tudi bolniki iz drugih delov države.
Predstojnica oddelka Irina Knežević kot eno od pomembnejših prednosti izpostavlja prav dostopnost diagnostike za bolnike iz regije. "Najpomembnejši so nam pacienti in to, da Korošcem ni treba na preiskave v druge kraje," je povedala. Hkrati se je oddelek v zadnjih letih strokovno odprl tudi navzven, saj sprejemajo bolnike iz različnih slovenskih centrov in sodelujejo z UKC Ljubljana ter drugimi ustanovami. Med preiskavami, ki jih v Slovenj Gradcu posebej izpostavljajo, so DaTSCAN preiskave pri nevroloških bolnikih. Nanje paciente napotujejo tudi z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, pa tudi iz Celja, Izole in drugod. "Smo edina sekundarna bolnišnica v Sloveniji, ki izvaja takšne preiskave," je dejala Kneževićeva. Zaradi večjega interesa so se čakalne dobe nekoliko podaljšale, vendar so po njenih besedah še vedno precej krajše kot v večjih centrih.
"Vloga koroške bolnišnice je neprecenljiva"
Na oddelku izvajajo tudi diagnostiko, povezano z ugotavljanjem možganske smrti, ki je pomembna za donorsko dejavnost bolnišnice. Gre za področje, s katerim imajo v Slovenj Gradcu že dolgoletne izkušnje. Predstojnica prihodnost stroke vidi predvsem v nadaljnjem razvoju zdravljenja z metodami nuklearne medicine. Nekatere takšne terapije v Sloveniji že izvajajo, njihov pomen pa se bo po njenih besedah v prihodnje še povečeval.
Direktor bolnišnice Vladimir Topler pravi, da nuklearna medicina v zadnjih letih znova pridobiva pomen, zlasti pri diagnostiki živčnih in srčnih bolezni. "Pomembno je, da jo kot regionalna bolnišnica imamo predvsem zaradi bolnikov, da lahko dobijo čim bolj celostno obravnavo in jim ni treba na določene preiskave drugam," je dejal. Nova oprema je po njegovih besedah omogočila uvedbo preiskav, ki jih prej niso mogli izvajati, obenem pa se povečuje tudi število pacientov. Čeprav imajo na oddelku za nuklearno medicino trenutno dovolj zaposlenih, je širša kadrovska slika v bolnišnici precej manj ugodna. "Kadra je premalo predvsem na področju internistike, pediatrije, v zadnjem času tudi kirurgije. Priliva novih kadrov, kot bi si želeli, ni," je povedal Topler. Za zdaj jim, dodaja, še uspeva vzdrževati tako urgentno kot drugo bolnišnično dejavnost, vendar kadrovsko pomanjkanje ostaja ena večjih težav bolnišnice.
Tudi slovenjgraški podžupan Peter Pungartnik je ob jubileju poudaril predvsem pomen bolnišnice in takšnih oddelkov za regijo. "Vloga Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za Korošce in vse, ki tukaj živimo, je neprecenljiva," je dejal. Kot pomembno vidi tudi to, da je oddelek po desetletjih razvoja prepoznaven tudi zunaj Koroške in da je del širšega slovenskega zdravstvenega prostora. Če je danes nuklearna medicina povezana z zahtevnimi slikovnimi preiskavami in sodobno opremo, so bili njeni začetki v Slovenj Gradcu precej skromnejši. Tega se dobro spominja Mitja Sterle, nekdanji vodja enote za nuklearno medicino, danes pa v pokoju. "Na koncu so bile samo neke krivulje, še nobenih slik," je povedal o prvih desetletjih. Prava slikovna diagnostika se je po njegovih besedah razvijala postopoma, najprej z vrstičnim skenerjem, nato s planarno kamero in pozneje z novejšimi napravami.
"Sevajo samo ljudje, mi jih le slikamo"
Sterle pravi, da so v tistih časih velik del dela opravili z malo ljudmi in omejeno opremo. Nuklearna medicina je bila takrat močno povezana tudi z diagnostiko bolezni ščitnice, s katero se je ukvarjal še dolgo po upokojitvi. Težave s ščitnico so lahko zelo različne in pogosto neznačilne, zato je bilo pomembno, da je bila takšna diagnostika dostopna tudi bližje domu. Bistvo nuklearne medicine je bilo že od začetka nekoliko drugačno kot pri običajnem slikanju organov. "Poudarek je bolj na funkciji, se pravi na tem, kako organ deluje, ne samo na njegovi zgradbi," je pojasnil Sterle. Prav zaradi tega se nuklearna medicina z drugimi diagnostičnimi metodami predvsem dopolnjuje. Z leti se je njena uporaba širila, od ščitnice in osnovnih funkcionalnih preiskav do današnje nevrološke in kardiološke diagnostike.
Za Sterleta pa je eden ključnih pomenov oddelka še vedno zelo preprost: da je ta dejavnost na Koroškem sploh na voljo. Nuklearna medicina namreč v Sloveniji ni enakomerno razporejena, zato morajo bolniki iz nekaterih okolij na preiskave še vedno v večje centre. In čeprav se je tehnologija v 65 letih povsem spremenila, so nekatere predstave pacientov ostale podobne. "Pacienti so se včasih bali, kaj jih bo obsevalo. Sevajo pa samo oni, mi jih le slikamo," se je ob spominu na nekdanje delo nasmehnil Sterle.
