Mariborska univerza želi v prihodnjih letih v severovzhodni Sloveniji vzpostaviti izobraževanje kadra, ki ga zaradi naraščajočih potreb že več let primanjkuje, na kar v več institucijah opozarjajo že leta. Po besedah rektorja Univerze v Mariboru dr. Deana Korošaka se univerza s tem odziva na jasno izražene potrebe. Povedal je še, da je senat univerze 23. junija podal soglasje k vlogi za vzpostavitev novega magistrskega študijskega programa druge stopnje Logopedija in surdopedagogika, nato so vlogo v odobritev posredovali Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Ob tem je poudaril, da je program nastajal v sodelovanju z glavnimi akterji na območju vzhodne Evrope, ki se vsakodnevno srečujejo s posledicami pomanjkanja logopedov in surdopedagogov.
Tudi akademskega kadra ni
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru po besedah dekanice dr. Milene Ivanuš Grmek program načrtujejo že dlje časa. "Novi študij bo trajal pet let in obsegal 300 kreditnih točk ECTS," je predstavila načrte in dodala, da so k sodelovanju povabili več visokošolskih učiteljev. Ker nasploh primanjkuje akademskega kadra s področja logopedije in surdopedagogike, so za pomoč pri teh pripravah prosili tudi profesorice logopedskih in surdopedagoških programov Univerze v Novem Sadu. Želijo študij, ki bo usmerjen v razvoj strokovnih kompetenc za delo z osebami z različnimi komunikacijskimi potrebami celotno življenjsko obdobje - ne samo v otroštvu, temveč tudi v odraslosti. "Poleg teoretičnih znanj bo velik poudarek tudi na praktičnem usposabljanju, ki bo potekalo v specializiranih ustanovah," izpostavi dekanica Ivanuš Grmek. Na fakulteti načrtujejo 20 vpisnih mest. Kandidati bodo morali poleg izpolnjenih splošnih pogojev, kot sta matura in pred 1. 6. 1995 uspešno opravljen štiriletni srednješolski program, opraviti komunikacijski preizkus.
Pri pripravi programa so se oprli tudi na analize dejanskega stanja. Dr. Darja Plavčak s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je predstavila podatke, ki kažejo na izrazito rast potreb. "Podatek Statističnega urada RS iz šolskega leta 2016/17 kaže, da je bilo takrat v osnovnih šolah 872 učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. V tem šolskem letu jih je zabeleženih 2790," je povedala in dodala, da številke niti ne zajamejo vseh otrok, saj se govorno-jezikovne težave pogosto pojavljajo tudi pri otrocih z avtističnimi motnjami in tudi pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. "Potrebe se torej povečujejo bolj, kot jim sistem lahko sledi. Čakalne dobe za logopedsko obravnavo so ponekod dolge tudi 48 mesecev," je še navedla.
Na pomanjkanje kadra opozarjajo tudi ustanove, ki bodo sodelovale pri praktičnem usposabljanju prihodnjih študentov. Med njimi so Center za sluh in govor Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, Center Gustava Šiliha Maribor, UKC Maribor, Zdravstveni dom Maribor in mnoge druge vzgojno-izobraževalne in zdravstvene institucije.
Zaostanek dolg pet do deset let
Direktor Centra za sluh in govor Maribor Uroš Krajnc ocenjuje, da je področje v zaostanku za najmanj pet do deset let. Povedal je tudi, da center skoraj vsak mesec objavlja razpise za logopede, vendar se nanje ne prijavi nihče. "Brez novega kadra razvoj obstoječih programov ne bo mogoč," izpostavlja. Podobno meni direktorica zavoda v Dornavi Ivanka Limonšek. V zavodu sta zdaj zaposlena le dva logopeda, zato so morali kadrovske vire preusmeriti predvsem v zgodnjo obravnavo, kar je problem, saj, kakor pravi direktorica Limonšek, vsi potrebujejo enako obravnavo. Ob tem je opozorila še, da je "aktivna populacija strokovnjakov na tem področju stara v povprečju 48 let, kar pomeni, da bodo v prihodnjih letih sledile upokojitve in bo mentorjev za bodoče študente še manj".
Tudi ravnateljica Centra Gustava Šiliha Maribor Milojka Sevšek pravi, da že več kot desetletje svarijo pred pomanjkanjem logopedov in se obračajo na Univerzo v Ljubljani, kjer se program že izvaja. "Posebno problematično je področje predšolskih oddelkov s prilagojenim programom, saj ne dobimo logopedov, obenem pa se zavedamo, da je zgodnja obravnava najbolj pomembna," poudarja. Na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj je po besedah ravnateljice Lidije Marin potreb po dodatni strokovni pomoči trenutno približno za 180 ur, kadrovske zmogljivosti pa omogočajo pokritje le okoli 140 ur, kar pomeni, da del otrok ostaja brez podpore.
Na novinarsko vprašanje, kaj je privedlo do sedanjega stanja, je dekanica Pedagoške fakultete odgovorila, da je težko izpostaviti enega krivca. "Verjetno smo se na vseh področjih odzvali nekoliko prepozno, pristopamo pa na univerzi k temu zelo proaktivno," je dodala in poudarila še primanjkovanje akademskega kadra za izobraževanje novih generacij.
Če bo program uspešno prestal akreditacijski postopek NAKVIS-a, bo lahko Univerza v Mariboru v prihodnjih letih prvič začela izobraževati magistre in magistrice logopedije in surdopedagogike in s tem zmanjšala pomanjkanje kadra.
