Sanja Verovnik
Avstrija velja za državo z izrazito najemniško stanovanjsko strukturo. V lastni nepremičnini živi manj kot polovica prebivalcev, natančneje 48 odstotkov, medtem ko večina ljudi prebiva v najemnih stanovanjih. Pomemben del stanovanjskega fonda je v lasti občin, kar je še posebej značilno za Dunaj. V avstrijski prestolnici, kjer v najemu živi kar približno 80 odstotkov prebivalcev, mesto neposredno upravlja okoli 220 tisoč stanovanj ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnovo.
Prav na tem področju pa so se v zadnjih letih pojavile resne težave. Stroški obnove in vzdrževanja obsežnega občinskega stanovanjskega fonda nenehno naraščajo in vse bolj obremenjujejo občinske proračune, ki se že sicer soočajo s pomanjkanjem sredstev. Zato vse več avstrijskih mest in občin razmišlja o prodaji dela svojih stanovanj. Kot poroča avstrijski časnik Der Standard, so številne lokalne oblasti zaradi slabega finančnega položaja in visokih stroškov vzdrževanja prisiljene razprodajati del občinskih nepremičnin.
Občine praviloma nimajo finančnih rezerv, prihodki od najemnin pa zadostujejo le za najnujnejše posege, ne pa tudi za obsežnejše prenove
Med kritiki in zagovorniki
Veliko teh stanovanj je v dotrajanem stanju, za celovito obnovo in energetsko sanacijo pa v občinskih proračunih pogosto ni dovolj denarja. Občine praviloma nimajo finančnih rezerv, prihodki od najemnin pa zadostujejo le za najnujnejše posege, ne pa tudi za obsežnejše prenove. Posledično nekatera stanovanja ostajajo prazna ali neuporabna, kar dodatno obremenjuje lokalne finance. V takšnih razmerah se prodaja občinskih stanovanj zasebnim investitorjem vse pogosteje kaže kot ena redkih možnosti za kratkoročno stabilizacijo proračunov. Ob tem je del socialnih stanovanj v Avstriji v lasti omejeno-profitnih stanovanjskih združenj (Gemeinnützige Bauvereinigungen), katerih delovanje je zakonsko urejeno z Zakonom o omejenem dobičku. Kljub temu pa je na trgu vse več zasebnih ponudnikov najemnih stanovanj, prav ti pa se pogosto pojavljajo med glavnimi interesenti za nakup občinskih nepremičnin.
Prodaja občinskih stanovanj je že sprožila številne kritike. Nasprotniki opozarjajo, da bi lahko imela takšna praksa dolgoročne negativne posledice, saj bi zmanjšanje števila občinskih in socialnih stanovanj dodatno zaostrilo stanovanjsko krizo, zvišalo najemnine in poslabšalo dostopnost cenovno ugodnih stanovanj, zlasti za gospodinjstva z nižjimi dohodki. Zagovorniki prodaje pa po drugi strani poudarjajo, da brez teh ukrepov občine tvegajo nadaljnje propadanje stavb in še večje finančne izgube. Po njihovem mnenju je prodaja v določenih primerih edini realen način za ohranitev vsaj dela stanovanjskega fonda.
