Ženske so imele svoje olimpijske igre že v antiki, ampak ...

"Ženska slava se pokaže skozi število in kvaliteto otrok, ki jih producira, kar pa se tiče športa, je največji dosežek ta, da vzpodbuja svoje sinove, ne pa da sama skuša doseči kakšen rekord," je bil prepričan baron Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger. In to še v začetku 20. stoletja, ko so si ženske že precej na široko utrle pot v športno udejstvovanje, tudi tekmovalno. Resda le v nekaterih športih, v drugih je trajalo precej dlje, celo še v 21. stoletje.
A ženske so imele svoje olimpijske igre že v antiki. Na tistih "pravih" ženskam res ni bilo dovoljeno tekmovati, še več, celo s smrtjo so kaznovali vsako, ki si je drznila od daleč in na skrivaj ogledati tekmovanja moških. So pa ženske imele svoje igre, imenovane po boginji Heri. Tekmovalni program je obsegal teke na različne dolžine. Potem je ženski šport za dolga stoletja povsem ugasnil.

Tek na 800 m prenaporen

Prvo atletsko tekmovanje za ženske je bilo leta 1882 v Bostonu, a prve olimpijske igre leta 1896 v Atenah so minile brez žensk. So pa Grkinji Stamati Revithi dan po tekmovanju moških v maratonu dovolili, da je pretekla isto progo, le končati je ni smela na stadionu. Za 40 kilometrov naj bi bila potrebovala pet ur in pol. Sedanjo dolžino, 42,195 kilometra, so določili leta 1918, takrat ga je prva pretekla Francozinja Marie Louise Ledru, v štirih urah in 40 minutah. Na večja tekmovanja žensk še dolgo niso spustili. Roberta Louise Gibb, imenovana Bobbi, je leta 1966 pretekla bostonski maraton, preoblečena v moškega. Prvo uradno zmagovalko v ženski konkurenci je ta maraton dobil leta 1972, to je bila Nina Kuscsik.

"Leteča gospodinja" ženskam idol

Za prvo sodobno športnico velja Američanka Mildred Didrikson, imenovana Babe. Na olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelesu, kjer je osvojila tri kolajne, se je od že kar številnih tekmic najbolj razlikovala po tekmovalnem duhu. Za emancipacijo žensk v športu je še več naredila Nizozemka Fanny Blankers-Koen. Na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu je nastopila stara 30 let, bila je že mati sedemletnega sina in dveletne hčerke. V času, ko nobena druga ženska v takem položaju niti pomislila ni na šport, je "leteča gospodinja" osvojila štiri zlate kolajne. Postala je idol mnogih žensk in bila izbrana za atletinjo 20. stoletja.
V tenisu so se ženske hitreje uveljavile. Že leta 1884 so, resda v krilih do gležnjev, igrale v Wimbledonu. Prve med športnicami so po dolgoletnih prizadevanjih dosegle izenačitev višine denarnih nagrad. Leta 1973 je bilo odprto prvenstvo ZDA prvi turnir za grand slam z enakimi denarnimi nagradami za moške in ženske. V Parizu so do tega prišli šele leta 2006, v Wimbledonu še leto kasneje. Prepričanje, da je ženski tenis manj zanimiv od moškega, je bilo dokončno ovrženo leta 2015. Takrat so vstopnice za ženski finale v New Yorku, ko je v italijanskem obračunu Flavia Pennetta premagala Roberto Vinci, prvič v zgodovini razprodali hitreje kot za moškega.

Krilce občudovali in se zgražali

Še težje so se ženske uveljavljale v zimskih športih. Na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu so ženske tekmovale le v umetnostnem drsanju. Takrat še v dolgih krilih, a že štiri leta kasneje se je Sonja Henie v St. Moritzu zapisala v zgodovino ne samo kot najmlajša olimpijska prvakinja, ampak tudi zato, ker si je prva drznila skrajšati krilo. Nastopila je v kratkem krznenem plaščku s kratkim krilcem in občinstvo v približno enaki meri razdelila na tiste, ki so jo občudovali, in tiste, ki so se zgražali.

Skoki povzročajo neplodnost

Najdlje od zimskih športnic so morale na svoj olimpijski nastop čakati skakalke, celo dlje kot hokejistke in tekmovalke v bobu. V 50. letih prejšnjega stoletja so na Norveškem v poskusu preprečiti dekletom ukvarjanje s smučarskimi skoki šli tako daleč, da so si izmislili znanstveno teorijo, po kateri skoki pri ženskah povzročajo celo neplodnost! Tako so bile prve ženske tekme šele v 90. letih, v začetku tisočletja so jim uvedli svetovni pokal, tudi s tekmami pri nas na Ljubnem. Na OI pa skakalk niso in niso spustili. Ko so padli neumni razlogi o medicinskih vidikih, so ostareli možje iz olimpijskega komiteja kot zadnji argument za neuvrstitev ženskih skokov na olimpijado navajali, da se s tem športom ukvarja premalo deklet.