Željko Krajan: Če hočeš biti prvi na Hrvaškem, moraš biti najboljši na svetu

Hrvaška je svetovna prvakinja v tenisu, zmagovalka še zadnjega Davisova pokala po starih pravilih, Željko Krajan pa je njen kapetan, selektor. In še več, trener in partner Polone Hercog iz Kamnice pri Mariboru v zadnjih letih, potem ko je proti uspehom vodil že Dinaro Safino, Dominiko Cibulkovo, Lauro Robson, Jeleno Janković ter druge in tudi nekaj njihovih teniških kolegov. Med njimi Borno Ćorića, velikega upa hrvaškega tenisa, in Marcosa Baghdatisa.
Davisovega pokala ne slavijo več, pravi teniški strokovnjak, nekdaj 88. igralec na lestvici ATP, ki ga čaka še sprejem pri županu domačega Varaždina. So pa ostale še emocije, triumf v Lillu proti francoski reprezentanci še roji po glavi, a so se priprave na novo sezono z njegovo varovanko že začele v obnovljeni Branikovi dvorani v Ljudskem vrtu, ki jo bodo uradno odprli 21. decembra.

Hrvaška je po letu 2005 spet zmagovalka Davisovega pokala. Sprejem v Zagrebu je bil veličasten. Kaj uspeh pomeni za hrvaški tenis in šport?
"Atmosfera je bila fenomenalna, igralcem zelo veliko pomeni, da so proti težkemu porazu v finalu proti Argentini leta 2016 na domačem terenu dobili priložnost in jo izkoristili, kar je bilo še slajše. Upam, da to pomeni veliko za prihodnost hrvaškega tenisa, za izboljšanje pogojev, vsi vemo, da ti niso vedno najboljši. To je obveznost, da se najdejo sponzorji, da bi izvlekli največ. S tem ciljam na izgradnjo novih igrišč, morda nacionalnih centrov, ki jih nimamo v državi, pa jih potrebujemo. Nimamo igrišč s trdo podlago. Treba je negovati tenis in mlade. Treba je veliko vlagati v njih v najpomembnejši fazi, ko pri dvanajstih letih prihajajo, ko začnejo razumevati, kaj je tenis. Mislim, da zdaj zveza nima razdelanega sistema. Lepo bi bilo, če bi imeli center, kjer bi lahko mladi trenirali poleg najboljših, jih gledali vsak dan in se učili. To bi bila največja pridobitev."