Če ne bi bilo s pomladi prestavljenega Roubaixa, bi se kolesarji danes pogovarjali le o Lombardiji, o najprestižnejši enodnevni dirki v jeseni. Zadnji od petih spomenikov je namenjen odličnim hribolazcem, z 239 kilometri in sedmimi vzponi, razpotegnjenimi čez celo traso, ter kar 4400 metri višinske razlike je še najbolj podoben belgijskemu Liege-Bastogne-Liege, kar je dobra informacija za slovenske kolesarje in navijače, saj sta slednjega letos in lani osvojila Tadej Pogačar in Primož Roglič.
Zasavec je z dvema zmagama v zadnjih sedmih dneh spet oddal resno kandidaturo za trofejo. Lahko pa ima zaradi odlične forme velike težave, saj je ob podobnem položaju predlani doživel, da so vsi dirkali proti njemu in je osvojil le sedmo mesto. Tudi tokrat si najbrž nihče ne želi zaključka z 31-letnim Kisovčanom, ki je v soboto (Giro dell' Emilia) ter sredo (Milano-Torino) pokazal superiornost v sprintih, pa čeprav sta bila oba v hrib in ne na ravnini, kjer bosta tokrat. Roglič bo sicer že prej imel veliko priložnosti, da se otrese tekmecev. Dobro ve, kje se jih lahko, saj se bo na Klasiki odpadlega listja pojavil četrtič. Čeprav je trasa vsakič nekoliko drugačna, je desetkilometrski klanec Maddona del Ghisallo, ki bo na sporedu kot prvi, neke vrste zaščitni znak dirke. Sledijo prav tako dolg Roncola s 17-odstotno rampo za dobrodošlico, bolj položni Berbeno, Dossena in Zambla Alta ter Passo di Ganta v dolžini 9,2 km in 7,3 odstotka naklona, ki se tik pod vrhom še podvoji. Na tem pobočju se bo boj zagotovo razplamtel, sledi atraktivnih 19 serpentin na spustu, praktično edina ravnina (9 km), slikovita vožnja skozi staro mestno jedro Bergama, zaključna kilometrska špica na Colle Aperto in trije kilometri spusta do cilja.
Da poti v dolino v tem koncu Italije niso nedolžne, je lani spoznal Remco Evenepoel. Grdo se je polomil, a bo spet na startu in s svetovnim prvakom Julianom Alaphilippom glavno orožje QuickStepa. Belgijec te dni nima mirnega spanca. Še kar se niso polegle besede legendarnega Eddyja Merckxa, da je prevelik egoist za reprezentanco. Prvi belgijski kolesar Wout van Aert zdaj strasti umirja, da te zadeve ne sodijo v medije, bo pa zanimivo videti, kako se bo Evenepoel podredil klubski taktiki, saj imajo s Portugalcem Joaom Almeido, ki je v Torinu "odsprintal" Pogačarja, še enega kandidata za visoko uvrstitev.
Teh tudi v drugih sredinah ne manjka. Roglič bo imel ob sebi še mladega Danca Jonasa Vingegaarda. Simon Yates bo gotovo spet nevaren, manj morda dvakratni zmagovalec Vincenzo Nibali in Bauke Mollema. Slednji je za slavje kariere predlani izkoristil, da so bile vse oči uprte v Rogliča. Taktične igre najboljših odpirajo vrata številnih drugim, morda tudi našemu Mateju Mohoriču. Močno moštvo ima z Davidom Formolom, Rafalom Majko in Diegom Ulissijem tudi Tadej Pogačar, ki bo prav tako poskusil izboljšati najboljšo slovensko uvrstitev - drugo mesto Janija Brajkoviča iz leta 2008. "Po težki dirki v torek in sredo nas čakata dva dni počitka. Mislim, da lahko dobro dirkamo, ne nazadnje smo to pokazali v zadnjih dneh," je optimističen 23-letni Komendčan.
