Aleš Mišič
Branikova teniška dvorana, zgrajena je bila pred 35 leti, je vse manj podobna zastareli avtomehanični delavnici, kot je bila videti še minuli mesec, saj ob Mladinski ulici v Mariboru nastaja sodobna hiša tenisa. Od 8. oktobra poteka obnova osrednjega teniškega objekta v Ljudskem vrtu, kar se vidi že od zunaj. Nova pločevinasta streha je že na celotnem ostrešju zamenjala valovite azbestne salonitke, zidovi so dobili novo barvo. Vrata glavnega vhoda z manjšo novo avlo se bodo odprla konec meseca, ko bo uradna otvoritev.
Dovolj se že vidi od zunaj, da je zadeva začela zanimati tudi konkurenco na desnem dravskem bregu. Tudi direktor konkurenčnega Železničarskega teniškega kluba Matjaž Plejič si je pomlajevanje dvorane na levem bregu že ogledal. Klub iz Popovičeve ulice je z boljšo infrastrukturo že zdavnaj povozil tekmeca, ki pa mu bo, če bo uresničil načrte, kmalu zelo blizu. Toda ključni problem obeh klubov - vzgoja vrhunskih tekmovalcev - ostaja.
Pri obnovi so moči združili mariborska občina, Zveza mariborskih športnih društev Branik in Teniški klub Branik, s tem da so delno uspeli tudi s kandidaturo pri Fundaciji za šport, ki je prispevala del sredstev, pravi predsednik Branikovih tenisačev Ivan Gorjup. Okoli 140.000 evrov je vrednost naložbe, ker pa se pri tovrstnih posegih običajno pojavi še kakšen dodaten strošek, bo natančen znesek znan, ko bodo končana vsa dela.
Prijazna podlaga za kolena
V notranjosti so uredili izolacijo kopelitne stene na vzhodni in zahodni strani, prezračevalni sistem, zaradi česar bo mogoče igrati tudi v poletnih mesecih, in LED-razsvetljavo, ogrevanje je bilo na novo urejeno lani. Glavni vhod bo imel novo betonsko ploščo in nova vrata ter avlo za preobuvanje. "Imamo nova stranska vrata z vzhodne in zahodne strani. Slednja bodo za povezavo stare in nove dvorane, prepleskana bo celotna notranjost," doda sekretar kluba Klemen Kokol. In še razkrije, kakšna bo podlaga na dveh igriščih: "Izbrali smo podlago, ki bo zadovoljila tako tekmovalce kot rekreativne igralce tenisa - super soft doppio. Že samo ime pove, da je mehkejša in prijaznejša za kolena kot tista na zunanjem igrišču, kjer je takšna kot na odprtem prvenstvu ZDA. Zimska sezona v dvorani je že pripravljena - od fiksnih terminov rekreativcev, študentov do plana teniške šole."
Prihodnje leto bodo v TK Branik proslavili stoletnico slovenskega teniškega kluba in 119 let igranja tenisa v Mariboru. "Želje so velike, načrti tudi, vse pa je odvisno od tega, kako bomo to finančno zmogli. Želja je zgraditi teniško halo v skladu z novim zazidalnim načrtom oziroma občinskim podrobnim prostorskim načrtom, da bo skupaj pet pokritih igrišč. S tem se bomo rešili dragih in tudi zdravju ne preveč naklonjenih dveh balonov. Razmišljamo, da bi zgornji del nad garderobami, ki je bil začasna rešitev, preuredili v klubsko pokalno sobo oziroma večnamenski prostor z veliko teraso. Med željami je tudi zidana tribuna ob centralnem igrišču, pod katero bi bila servisna delavnica in skladišče opreme," pravi Gorjup.
Potrebna pomoč olimpijskega komiteja
Kaj pa tekmovalni tenis, kdaj bomo imeli v Mariboru spet kakšnega dobrega tenisača? "Danes to ni tako enostavno, saj postane tenis zelo drag šport v tistem trenutku, ko tekmovalec ali tekmovalka zapusti klub in se mora vključiti v mednarodne turnirje. To je povezano s precejšnjimi sredstvi, ki jih klubi, javni, kot smo mi, preprosto ne zmoremo. Pripravljamo lahko igralca do 14. leta, najdlje do 16. Denarja, ki bi ga vlagali v igralce, ni. To bi moral biti sistem v okviru olimpijskega komiteja. Klubi bi morali zagotoviti pet nadarjenih mladih tenisačev, ki bi jih do šampionov popeljali s pomočjo državnega denarja. Akademiji Maribor, Kranj, tisti pač, ki bi imela te igralce, bi pomagali, seveda tudi z veliko pomočjo staršev. Ko so ljudje videli, da delamo dvorano, so nenadoma začeli verjeti v ta klub. Medtem ko so takrat, ko ni bilo urejenih niti garderob niti sanitarij in ni bilo bifeja, govorili, da je to propadla stvar," je Ivan Gorjup zadovoljen, da slabih časov ni več.
