Rozmari Petek
Da bo za zagotavljanje tople vode poleti dovolj sončna elektrarna na območju med jezeroma, ter toplotna črpalka, ki bo izkoriščala toploto jezerske vode, je skoraj gotovo dejstvo, le denarja za to občina še nima. In to kljub temu, da je Zakon o prestrukturiranju Šaleške doline že leto dni sprejet, opozarja velenjski župan Peter Dermol. Kako pa se bo dolina ogrevala pozimi, še tudi ni povsem dorečeno, čeprav so na občini predstavili primerjalno analizo, ki jo je v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko izdelalo svetovalno podjetje NTU Consulting. "Zaključek analiz je pokazal to, kar smo na nek način že predvidevali. To je, da je za zagotovitev letnega režima najbolj optimalna varianta postavitev sončne elektrarne skupaj s toplotno črpalko in zalogovnikom. Za zimski režim sta pa v tem trenutku na mizi dva končna scenarija, ki se med seboj rahlo razlikujeta; ena je postavitev biomasnega kotla izključno za namen oskrbe s toplotno energijo za zimsko obdobje, scenarij dva pa je, da postavimo biomasni kotel vključno s kogeneracijo, torej tudi so proizvodnjo električne energije. Zdaj imamo dva scenarija, ki sta po mnenju stroke najbolj optimalna," je opisal Dermol.
Varianti, ki so ju predstavili tudi predstavnikom ministrstva za infrastrukturo in finance, sta sicer precej podobni. Če bodo izbrali prvo, bodo nov toplotni vir na biomaso postavili na deponiji premoga, če bodo izbrali drugega, pa na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj. V tem primeru bodo izbrali partnerje, ki znajo prodajati električno energijo, je dodal Dermol. Prva varianta je ocenjena na 80 milijonov evrov, druga na 110 milijonov evrov. Katero od variant bodo izbrali, bodo pokazale nadaljnje analize, je dodal dr. Adnan Glotić, svetovalec direktorja Komunalnega podjetja Velenje, zadolžen za prestrukturiranje in razvoj. "Študija bo trajala še vsaj pol do enega leta," je ocenil in pojasnil, da bodo letno za ogrevanje potrebovali 34 tisoč ton biomase, kar ni veliko. Za primerjavo, leta 2024 so v Tešu porabili 40 tisoč ton biomase, je dodal. "Ključno sporočilo je, da nam ta študija, ki jo predstavljamo, bistveno zoži prostor možnih rešitev, tako da se lahko fokusiramo na tisto, kar je pravzaprav zelo pomembno - treba je rešitve osvetliti skozi prizmo državnih pomoči, virov za sofinanciranja, lastniške strukture, poslovnega modela in tako naprej, tako da nas čaka še veliko dela."
Nepovratna sredstva, ki jih predvideva Zakon o prestrukturiranju, bodo ključna. "Danes mora lokalna skupnost zalagati sredstva za pripravo projektne dokumentacije. Še dobro, da imamo dobre odnose z Evropsko investicijsko banko, da nam je tudi pri tej analizi s tehnično pomočjo pomagala, ker mi z lastnimi finančnimi vložki niti tega ne bi uspeli realizirati," je še dodal župan. Na vprašanje, kdaj bodo z gotovostjo vedeli, kako se bodo ogrevali, je dejal: "Tudi jaz komaj čakam ta dan. Imamo pa zdaj dobra izhodišča, da bomo v začetku prihodnjega leta končno prišli do poslovnega modela, ki bo tudi pokazal, kateri scenarij je v finančnem in socialnem smislu najbolj sprejemljiv," je še dodal župan.
