
Regina Jernejc ni tipična vzgojiteljica. Kot profesorica inkluzivne pedagogike vedno išče načine, kako bi otrokom dala še kaj več, jim pokazala še kaj več. Dobrih pet je s sodelavko v Vrtcu Zarja Celje zadolžena za tako imenovano zgodnjo obravnavo otrok, tistih najranljivejših, ki pogosto potrebujejo dodaten pristop in spodbude, da sprejmejo svet okoli sebe. Ko je pri lastni, hudo bolni materi opazila, koliko ji je v zadnjih dneh pomagal kuža, je o svojem psu Čiliju začela razmišljati drugače. "Spomnim se, kako smo s Čilijem in Čarlijem (ta kuža je žal vmes umrl) obiskovali mamo, ko je bila res že zelo hudo bolna. Vedno sta se kužka ulegla na njeno posteljo, mama pa jih je božala. Njene zadnje besede, ko že praktično nič več ni mogla govoriti, so bile 'Čarli'. To se mi je tako močno vtisnilo v spomin ... Zato sem začela razmišljati o tem, da bi mi kuža pomagal v službi," začetke opisuje Regina.
Čili, prikupen angleški hrt, je imel za to delo dobre predispozicije in šolanje. Z lastnico sta namreč opravila vse kinološke tečaje, ki so vstopnica zato, da se lahko nadaljuje šolanje terapevtskega psa. "Kljub osnovnemu triletnemu šolanju ne more vsak kuža postati terapevtski pes. Na primer, ne sme biti preveč plašen. Ne sme se ustrašiti, če pade bergla pred njim na tla ali če ga kak otrok preveč močno povleče. Vendarle ga učimo za delo s starostniki, gibalno oviranimi, ljudmi z duševnimi motnjami in podobno. Šele če izpolnjuje te pogoje, se začne enoletno šolanje v društvu Ambasadorji nasmeha. Za Čilijem so tako skupaj štiri leta šolanja," navihano doda lastnica.

Dela po posebnem urniku
Lansko šolsko leto je bilo Čilijevo prvo delovno leto. "Dela po posebnem urniku. En dan sva v eni enoti, drugi dan v drugi in tako naprej. Ko je v službi, prideva oba v posamezno skupino po otroka, ki je na vrsti za individualno obravnavo. Otrok z veseljem na povodcu pelje Čilija v našo sobo. Že to je zanimivo. Predvsem pa se povsem drugače sprostijo in potrudijo, ko pri naši uri sodeluje Čili. Četudi jih morda le opazuje in posluša. Spomnim se deklice, ki sploh ni želela govoriti, Čiliju pa je začela brati knjigo; torej, otroci berejo tako, da pripovedujejo zgodbo ob slikah. Ko pri otroku vidiš tak napredek, je nekaj najlepšega. Meni to izjemno veliko pomeni."
Zanimivo je, da je dovolj že Čilijeva prisotnost, da se otroci hitreje odprejo. "Je izjemen motivator na čustveno-socialnem področju, jezikovnem področju, gibalnem področju. Otroci ga zelo hitro sprejmejo. Imela sem le en primer dečka, ki je imel sprva do Čilija malo distance. A vseeno je pa želel, da je kuža zraven. Vedno namreč vprašam, če želijo, da je Čili zraven. Nič ne delamo na silo. Sprva je šel deček meter okoli psa, nato se mu je vsako uro bolj približeval. Zdaj ga z veseljem stisne k sebi. Moral je psu najprej zaupati, kar ni nič nenavadnega. Tudi pri sočloveku je tako – nismo takoj vsi nekomu všeč. Sploh otroci so pri tem zelo odkriti. Zato pač eni potrebujejo več časa, drugi manj."

Čili odlično opravi svoje delo tudi, kadar otroci potrebujejo umirjanje. "Imam dečka, ki se lahko nanj uleže z glavico in se popolnoma sprosti. Tudi ko delamo jogo in sprostitvene vaje, je Čili zraven, ker pomaga umirjati. To je res moj pomočnik in pol," ga pohvali Regina, ki ga je tudi vrtčevskemu kolektivu predstavila kot sodelavca. A sodelavec je le takrat, kadar obleče oranžno oprsnico. "Barva Ambasadorjev nasmeha je oranžna. Čili ve, da kadar ima na sebi oranžno oprsnico, je v službi. Tudi v vrtcu vedo, da če je v službi, se morajo do njega drugače obnašati. Vedo, da če Čili dela, se ne 'zaletijo' vsi do njega, da bi ga božali. To smo strokovnim delavcem razložili, predstavili, da takrat, ko je v službi, ga ne morejo kar tako božati. Enako kot velja za vodnika slepih."
Za delo v javni ustanovi, kot je vrtec, Čili potrebuje licenco, ki jo z lastnico vsako leto potrjujeta tudi z obveznimi seminarji. Obenem mora vsakega pol leta opraviti pregled pri veterinarju, ki potrdi, da je pes brez parazitov. "Vse izvide moram posredovati tudi v Ljubljano. Vsako leto pridejo tudi opazovat, kako pes dela. Kar se mi zdi prav. Vendarle delaš z otroki. Pri našem društvu se zavzemamo, da bi licence veljale za vse. Da v vsak javni prostor vstopa le kuža z licenco, ne pa kar vsak kuža, ki lahko vrže slabo luč na vse. Čili skratka ima licenco, da lahko gre v vse javne ustanove," pojasni Regina, ki s Čilijem obiskuje tudi dve osnovni šoli, saj sta na širšem Celjskem edini takšen terapevtski par.

Otroci ga lepo sprejmejo
V času počitnic, ko ni individualnih ur, s Čilijem obiskujeta tudi ostale skupine v vrtcu. "S Čilijem izvajamo različne dejavnosti - od matematičnih vaj, didaktičnih iger, fit iger. Čili opazuje, pregleda, če so v redu naredili, pokaže nekaj svojih trikov, kako je hiter, kako ulovi žogico, kako gre čez tunel ... Z njim lahko naredim super vadbeno uro, ker moramo vedeti, da je to vendarle hrt, športni pes, ki res obvlada skoke in vse, kar je povezano z gibanjem. Na sprehod gremo skupaj, tudi sankali smo se že skupaj, žogico mu radi mečejo. Otroci ga, skratka, zelo lepo sprejmejo," opisuje sogovornica. Ravno zato je dobila že novo idejo – s Čilijem bosta izdala slikanico z naslovom Čili in deklica z umirjenim srcem. "Veliko mi pomeni, da bo v njej nastopal Čili, ki ga otroci že poznajo, kar bo dodatna motivacija zanje. Tako za področje jezika, pripovedovanja, vključena pa bo še močna socialno-čustvena nota. Na tem področju otroci potrebujejo največ podpore," poudari.
Statistika pravi, da je odstotek otrok, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč, višji, kot je bil pred leti. "Moje osebno mnenje, kot nekoga, ki že veliko let dela z otroki (prej sem že prek juda delala z otroki), je, da nas je do tega pripeljala tehnologija. Preveč je dostopno vse. Že otrokom do šestega leta starosti je na dosegu vsa tematika tega sveta. To ni prav. Otroci naj bodo otroci. Naj bodo v knjigah, pravljicah, dejansko pa se srečujemo v vrtcu že s takšnimi situacijami, ki še zdaleč niso otroške. Bolj je treba ozaveščati, kakšne slabosti lahko prinese splet," sklene priljubljena vzgojiteljica.
Rozmari Petek





