Rozmari Petek
Da se aktualni župan Šoštanja Boris Goličnik razhaja z arhitektko Matejo Kumer, ki je najbolj zaslužna za oživitev dvorca Gutenbuchel, je že nekaj časa znano. To je bilo najbolj očitno spomladi, ko je še prejšnja vlada končno dvorec, ki je bil v lasti Ministrstva RS za zdravje, brezplačno prepisala na Občino Šoštanj, pa na dogodku Kumrove ni bilo opaziti. Še bolj jasno je bilo razhod občutiti minuli konec tedna, ko so v Šoštanju gostili osrednjo slovesnost ob odprtju 36. Dnevov evropske kulturne dediščine, na kateri je v kulturnem programu sodelovalo več kot 180 domačinov, med njimi pa spet ni bilo Kumrove, ki je pred 12 leti, ravno v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, dvorec odprla javnosti. Z jasnim namenom, da pokaže, kako lep je in da bi bila največja škoda, če bi ostal zaprt.
Ni le dvorec jabolko spora
"Dvorec začenja novo poglavje z novimi ljudmi. Tako kot tudi jaz," je na družbenem omrežju zapisala Kumrova, ki je pred časom že pripravila obsežen programski elaborat za oživitev dvorca. "Ker po prenosu, s strani občine Šoštanj, nisem bila povabljena k nadaljnjemu strokovnemu in programskemu sodelovanju, sem 15. aprila zaključila svoje poslanstvo na dvorcu. Od takrat nisem več vključena v njegovo upravljanje, program ali odločitve o njegovi prihodnosti. Ko pogledam nazaj, sem predvsem ponosna … Na vse, kar smo z ekipo in prijatelji dvorca ustvarili, ter na znanje, ki sem ga lahko predajala obiskovalcem, mladim generacijam in vam, Šoštanjčanom. Skozi Gutenbuchel sem tudi sama vedno globlje odkrivala zgodovino Šoštanja in njegove zgodbe vračala med ljudi. Če zaradi tega danes kdo bolje pozna svoje mesto in njegovo dediščino, je bilo moje poslanstvo izpolnjeno."
Dvorec, ki ga je nazadnje kot dislocirano enoto uporabljala Psihiatrična bolnišnica Vojnik, pa ni edino javno znano jabolko spora med nekoč političnima zaveznikoma (Kumrova je nekoč kandidirala in bila tudi izvoljena za svetnico na Listi Borisa Goličnika, ko ta še ni bil župan). Kandidata imata različni mnenji o postavitvi plavajoče sončne elektrarne na Družmirsko jezero. Znano je tudi, da se arhitektka ni strinjala z odločitvijo, da so del nekoč znamenite Tovarne usnja Šoštanj podrli namesto obnovili. "Odločitev za kandidaturo ni bila težka. Je premišljena, jasna in sprejeta z vso odgovornostjo. Za kandidaturo sem se odločila tudi zato, ker se ne strinjam z nekaterimi odločitvami, ki se sprejemajo danes, saj se nakazujejo predvsem kot morebitne ovire pri nadaljnjem razvoju občine. Prepričana sem, da obstajajo bolj premišljene, odgovorne in dolgoročno naravnane poti," je javno objavila. "Šoštanj je moj dom. Tukaj živim, tukaj so moje korenine. Tudi moji predniki so bili med graditelji mesta in njegovega razvoja. Zato zame prihodnost celotne občine ni vprašanje enega mandata, ampak odgovornost do prostora, ki smo ga podedovali in ga bomo nekoč predali naprej."
Podpora domačih je pretehtala
Prav en mandat ima za sabo Boris Goličnik, ki je pred štirimi leti med šestimi kandidati, med katerimi ni bilo Darka Meniha, ki je občino prej vodil štiri mandate, zmagal v prvem krogu. Za zmago je bilo dovolj 54 odstotkov glasov oziroma 2105 zanj obkroženih volilnih lističev. Da bo kandidiral tudi drugič, je javno sporočil šele sredi avgusta. "Dolgo sem odlašal s to odločitvijo. Veliko dlje, kot sem sprva nameraval. In priznam, da sem bil vmes že odločen, da je dovolj. Moje največje vprašanje ni bilo povezano s politiko ali z delom, ampak predvsem s časom. Funkcijo župana živim 24 ur na dan. Ker drugače skoraj ne znam. Ko nekaj delam, delam s srcem, odgovorno in pošteno. Želim biti na terenu, med ljudmi, pomagati in iskati rešitve. Ob tem pa čas neusmiljeno teče. Moji hčerki odraščata veliko prehitro in zadnja štiri leta so minila, kot bi trenil. Prav zato sem bil že odločen, da ne kandidiram več. Potem pa so bili prav moji najbližji, moja družina, tisti, ki so me pri nadaljevanju najbolj podpirali in spodbujali. Njihova podpora je na koncu pretehtala," je svojo odločitev opisal Goličnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
