Laško potolaženo: denar za sanacijo po poplavah so našli drugje

Pred tedni je bil župan občine Laško Marko Šantej še zelo slabe volje – dve etapi urejanja Savinje v Laškem, ki bi najbolj zavarovale več tisoč občanov, ki jih redno poplavlja (sedem poplav je bilo zgolj v zadnjih 15 letih), sta izpadli iz predvidenega financiranja iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Krivo naj bi bilo mencanje direkcije za vode, ki sprva ni sprejela pomoči občine, nato pa je zmanjkalo časa – projekti, ki se financirajo s sredstvi NOO, bi morali biti zaključeni do konca letošnjega junija. Župana je začelo skrbeti, da bodo "po Savinji", a mimo Laškega splavala tudi kohezijska sredstva. "Nikakor ne. Če povem zelo jedrnato – v primeru Laškega gredo stvari naprej. Z županom in direktorico občinske uprave smo že sedeli skupaj in pospešili aktivnosti. Tako za prvo fazo, ko se je že iskalo izvajalca, kot za drugo fazo. Tudi ta faza gre sedaj naprej," zagotavlja vršilec dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer, ki se je sedaj, mimogrede, spet ustalil v Celju, kamor so pred leti, ko je prvič prevzel vodenje direkcije, prestavili sedež. "Sedeža od takrat nismo prestavljali, le direktorji niso sedeli v Celju," pojasni.

Za nekatere drobni tisk, za druge premoženje

Res je, da na sredstva NOO ne gre več računati (za Laško je bilo sicer obljubljenih okoli 27 milijonov evrov), doda Kramer. "Laško bomo reševali s pomočjo kohezijskih sredstev. Ravno sem bil na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, kjer smo se prav o tem pogovarjali. Rekel bi, da je bilo prej malo šuma v komunikaciji, a smo to sedaj uredili," opiše prvi mož direkcije in ob tem doda, da se je za Laško še posebej potrudil, saj kot Celjan primer dobro pozna. "Vsa naša prizadevanja so padla na plodna tla. Zadeve se premikajo v pravo smer, komunikacija je sedaj popolnoma drugačna," pritrdi župan Marko Šantej. "Sestanek smo imeli prejšnji teden, pa v petek, skratka, potiskamo stvari naprej. Zadeva sicer še ni na papirju, je še na načelni ravni, a vseeno lahko rečem, da je pozitivna. Računam, da bo v enem tednu upravni del za pridobitev gradbenega dovoljenja končan, potem pa bomo lahko objavili res pozitivno novico za vse občane," poudari. "Naš cilj je bil, da potisnemo stvari naprej, da konec koncev tudi država počrpa sredstva. V nasprotnem primeru bi do protipoplavnih ukrepov nekoč morda že prišli, vprašanje pa, koliko bi to takrat stalo našo državo, ki bi morala sredstva iskati kje drugje. In koliko poplav bi se vmes zvrstilo v Laškem. Nekaj, kar je za nekatere drobni tisk, za nas pa ključno," doda.

Novo gradbeno dovoljenje je potrebno zato, ker je bilo zaradi nove hidrologije treba popraviti projektno dokumentacijo, opisuje Kramer. "Menda so že vsa mnenja pridobljena, zemljišča so tudi pridobljena. Sedaj se bo zaprosilo še za gradbeno dovoljenje. Ko bo to urejeno, bomo šli v razpis. Finančna perspektiva traja do konca leta 2027, in če morda še malo podaljšajo, potem bi se leta 2028 to lahko zaključilo," napoveduje Roman Kramer.

Suhi zadrževalniki ali poplave - druge alternative ni

Naprej pa naj bi šel tudi Državni prostorski načrt (DPN) za Spodnjo Savinjsko dolino, za katerega so se ob njegovi predstavitvi januarja letos na okope postavili predvsem kmetje. "Tudi o tem smo minuli teden imeli sestanek. Upamo, da bo DPN za Spodnjo Savinjsko dolino v prvi polovici leta 2027 sprejet in da bomo za prva dva objekta leta 2028 že imeli gradbena dovoljenja," se nadeja Kramer. Na vprašanje, ali so uspeli pomiriti kmete, prvi mož direkcije pravi, da so se po javni obravnavi dobili s posamezniki in kmalu ni bilo več hude krvi. "Po obravnavi v Žalcu so se začeli dobivati v manjših skupinah in ni bilo več vse tako žareče. Pri nekaterih je bila zadeva tudi politično podprta, sedaj se je malce obrnilo in bodo morda tisti zdaj pomagali," pove Kramer.

Je pa glede suhih zadrževalnikov tudi sam zelo jasen. "Nekatere pripombe so se upoštevale, a brez suhih zadrževalnikov ne gre. Drugih rešitev tu ni. Vse drugo, češ, poiščite druge rešitve, je govorjenje na pamet. Druge rešitve ne obstajajo. Suhi zadrževalnik ali pa razlivanje po celi Spodnji Savinjski dolini. Druge ni. Vse ostalo so pravljice, ki z realnostjo nimajo zveze." Suhi zadrževalniki so obenem tudi tisti, ki bodo dokončno pred poplavami rešili ne le Žalca in sosednjih občin, temveč tudi Celje z Laškim, še dodaja.