V zapuščenih prostorih nekdanje prodajalne Toper v središču Celja te dni brbota – prostor preurejajo za potrebe Inštituta za novejšo zgodovino, ki je bil leta 1959 ustanovljen v Ljubljani. Gre za prvo širitev inštituta zunaj prestolnice. "Dejstvo je, da smo potrebovali dodatne prostore. Ko smo se vselili v stavbo na Prulah, nas je bilo zaposlenih manj kot 30, sedaj nas je skoraj 70. Predvsem pa se je ena večjih težav pojavila s knjižnico," opisuje direktor Inštituta za novejšo zgodovino dr. Andrej Pančur.
"Imamo relativno veliko knjižnico, čez 50 tisoč knjig. Pri nas je tudi zelo znana zbirka knjig iz druge svetovne vojne, ki so jih okupatorji pustili za sabo. Ti so imeli precej svojih javnih knjižnic, v katerih so imeli veliko razne nacistične in druge propagandne kot tudi ostale literature. Vse to, skoraj 20 tisoč knjig, je pristalo pri nas. To je res velika zbirka. Po mnogih letih smo sedaj te knjige končno popisali. Veliko je bilo dvojnikov, te smo dali v vojaški muzej v Pivki, druge bomo selili v Celje," napoveduje.
Tudi prostor za dogodke, namenjene širši publiki
Postavljeni zelo strogi pogoji
Rešitev je idealna tudi za Celje. "Celjska občina nam je postavila zelo stroge pogoje. Niso želeli, da tja preselimo le pisarne, ki bi koristile le nam, temveč da preselimo del dejavnosti, ki bi lahko koristila tudi mestu. Zato smo sklenili, da tja selimo tisti del knjižnice, ki je bil sedaj relativno nedostopen. Obenem je veliko gradiva po izvoru ravno s štajerskega konca," pripoveduje Pančur.
Med koristi za mesto vidi predvsem možnost sodelovanja z ostalimi institucijami, predvsem z Muzejem novejše zgodovine Celje in Zgodovinskim arhivom Celje. "Muzej novejše zgodovine ima tudi sam zelo veliko gradiva. Dobre stike imamo tudi z zgodovinskim arhivom, zato je videti selitev tega dela idealna kombinacija. Drugi vidik je, da je treba čim več družbenega vpliva prikazovati in raziskave navezati na samo družbo in okolico. Prostor želimo preurediti na način, da to ne bo le knjižnica, delno odprta za javnost, ampak tudi prostor, kjer bi lahko imeli dogodke, zanimive za širšo publiko. Spet v kombinaciji z različnimi drugimi institucijami. Denimo konferenco o drugi svetovni vojni. V Ljubljani imamo dogodke, ki so vezani na ožjo strokovno javnost, celjska publika pa je malo drugačna. Pa tudi lažje je v Celju privabiti širšo publiko za spremljanje dogodkov kot v Ljubljani, kjer je preveč vsega."
Ljubljana postaja zelo draga
Takšno je bilo izhodišče inštituta za selitev, cilj celjske občine pa je privabiti čim več visokošolskih in raziskovalnih institucij. "Zelo dobro se zavedajo, da je zelo težko ustanavljati nekaj novega, veliko lažje je nekoga privabiti. Pri nas za določene dejavnosti potrebujemo nove prostore, ker širimo obstoječe, po drugi strani pa smo naredili premislek – Ljubljana postaja zelo draga. Obenem se raziskovalci v službo vozijo iz cele Slovenije, sam denimo stanujem v Murski Soboti, veliko kolegov je iz Maribora. Tudi zato smo začeli razmišljati, zakaj ne bi novih prostorov imeli kje drugje. V prihodnje razmišljamo, da bi v Celju uredili še nekaj pisarniških mest, da se kolegi, ki stanujejo na tem področju, ne bi več dnevno vozili v Ljubljano. Poskuša se vzpostaviti novi raziskovalni center. Da se raziskovalni prostori malo porazdelijo po državi. Ker promet je postal nemogoč," opiše direktor.
Kdo prihaja v Celje
Inštitut za novejšo zgodovino je javna raziskovalna organizacija, ki neprekinjeno deluje od leta 1959. Načrtno in kontinuirano izvaja temeljne in aplikativne raziskave na področju novejše zgodovine in digitalne humanistike na zgodovinskih podatkih, objavlja in predstavlja raziskovalne rezultate, posreduje pridobljeno znanje na dodiplomskem, podiplomskem in podoktorskem nivoju ter komunicira znanost različnim ciljnim skupinam in javnostim. Med zadnjimi izdanimi publikacijami je knjiga Borba s poplavami, ki opisuje, kako so v 19. stoletjem in prvi polovici 20. poskušali ukrotiti Dravo, Savinjo, Muro in Pesnico.
Trenutna prioriteta je selitev knjižnega fonda in otvoritev prostorov v jesenskem času, predvidoma konec oktobra. "Imamo že planirane dogodke, zato bi s tem res radi pohiteli. V prihodnje pa planiramo tu še od štiri do pet delovnih mest." Z odprtjem prve dislocirane enote inštituta v Celju si nadejajo dodatne spodbude za raziskovanje gradiva druge svetovne vojne, ki je bilo zaradi prostorske stiske težje dostopno, še poudari direktor.
