Celjski mestni svet: Tesno za umestitev državnega Zavoda za sodobni ples v Celju

Rozmari Petek Rozmari Petek
05.01.2026 19:12

Zakaj je Zavod za sodobni ples, ki bi se ga marsikje razveselili, skoraj postal predvolilna žrtev? Zakaj podpore projektu nista podala direktorica Zavoda Celeia Celje in direktor SLG Celje?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Celje zavoljo odličnih plesnih šol (na sliki predstava Društva za umetnost plesa Harlekin) izstopa prav pri sodobnem plesu.
Harlekin (facebook)

Zato, da bi dolgo pričakovani javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti v Celju čim prej začel delovati, so se celjski mestni svetniki na prvi delovni dan v letu sestali celo na izredni seji. A skoraj bi ves trud postal brezpredmeten - če bi svetniki izglasovali amandmaje, ki so jih k aktu o ustanovitvi zavoda tik pred glasovanje predložili trije svetniki Celjske županove liste, torej liste, ki jo je ustanovil nekdanji župan Bojan Šrot (CŽL), bi ves postopek šel od začetka; tako na državi ravni kot na mestnem svetu občine Nova Gorica, ki je poleg države soustanoviteljica zavoda. Možnost, da Celje ostane brez zavoda, saj bi morda v drugo država za sedež izbrala katero drugo občino (če bi to do volitev sploh lahko izpeljala), je sprva izbralo 12 svetnikov, le 11 jih je bilo proti amandmaju. Na očitek, da niso razumeli, o čem glasujejo, so glasovanje ponovili. V drugo je deset svetnic in svetnikov, med njimi Uroš Lesjak iz Gibanja Svoboda (strankarska kolegica Mojca Cepuš je skupaj s svetniki SDS pri potrditvi amandmaja ostala nedoločena), glasovalo za amandma, 14 jih je bilo proti. Odlok o ustanovitvi Zavoda za ples je nato podprlo 15 svetnic in svetnikov, 12 jih je bilo proti.

Če bi amandma CŽL sprejeli, bi postopek ustanovitve Zavoda za sodobni ples stekel znova od začetka. Morda v drugo za sedež ​zavoda ne bi izbrali Celja.
Posnetek Zaslona

Čemu bi rekli ne državnemu denarju? 

Na deklarativni ravni so sicer vsi podpirali ustanovitev Zavoda za ples, živi dokaz decentralizacije. A ob vseh obrazložitvah so nekateri svetniki vztrajali, da so na določena vprašanja dobili pomanjkljive odgovore ali pa jih celo sploh niso dobili. Tako naj bi bilo v javnosti veliko različnih podatkov denimo o tem, koliko ljudi bo zavod zaposloval - na občini so razpolagali s podatkom o 24 zaposlenih do konca leta 2027, ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je javno govorila o 40 zaposlenih. Več jih bo, bolje za Celje, je poskušal pojasniti vodja oddelka za družbene dejavnosti dr. Bojan Cvelfar.

V vsakem primeru namreč sofinancerski delež celjske občine ostaja enak - financirati mora zaposlitev ene osebe in vzdrževati prostore v drugem nadstropju Celjskega doma, kjer bo novi zavod za ples imel sedež. Skupaj bo letno za delovanje zavoda občina namenila 65.700 evrov, medtem ko bo država vsako leto primaknila več sredstev; začela bo z dobrega pol milijona evrov, z razpisi naj bi prejeli še preko tri milijone evrov. "Ne bi bilo prvič, da bi se odrekli državnemu denarju. Občina je imela že 1,5 milijona evrov za postavitev brvi, pa ste rekli ne," je pripomnila Breda Arnšek (CŽL), ki je vztrajala pri amandmajih. 

Skrb za Zavod Celeia Celje? 

Kaj je bil v zgodbi o ustanavljanju Zavoda za sodobni ples največji pomislek med celjskimi politiki, je prvi najbolj neposredno nakazal svetnik Peter Pišek (SLS). "Nismo najbolj naklonjeni, da ima zavod sedež v Celjskem domu, naj gre v prostore, kjer je prej bila razvojna agencija," je predlagal, češ, da Celjane vznemirja ideja, da bi Celjski dom postal državni. "Ta bojazen je odveč, saj je objekt v popolni lasti občine. Obenem je premalo izkoriščen v primerjavi z Narodnim domom, letno je v njem le 88 dogodkov, pa ima v bistvu tri dvorane in letni vrt," je opisal župan Matija Kovač ter pojasnil, da prostori, kjer je bila razvojna agencija, niso primerni, predvsem za vadbo stropi niso dovolj visoki. "Preigravali smo več prostorov, a najbolj smiselna se je pokazala druga etaža Celjskega doma. V danem momentu je to najboljša opcija, saj bo Kajuhov dom šele čez leto dni na voljo," je dodal župan.

Celjski dom bo postal sedež še enega javnega zavoda - Zavoda za sodobni ples. 
Rozmari Petek

Iz razprave svetnikov je bilo zaznati še en pomislek - čemu je pismo podpore novemu zavodu podalo šest direktorjev javnih ustanov v Celju, od muzejev, mladinskega centra do knjižnice, ne pa tudi SLG Celje, kjer naj bi novi zavod občasno najemal dvorane, ter Zavod Celeia Celje, ki si bo poslej Celjski dom delil z novim Zavodom za ples? Na to je opozorila svetnica Nataša Milohnoja (Demokrati) in izzvala župana, da je povedal "malce preveč". Iz pojasnila je bilo mogoče razbrati, da ima zaradi novega zavoda pomisleke direktorica Zavoda Celeia Maja Voglar. Večino prostorov v Celjskem domu bo sicer še vedno upravljal "stari" Zavod Celeia Celje, novi Zavod za sodobni ples bo imel v drugi etaži le dve manjši vadnici, zato naj bi bili vsi strahovi odveč, je še pomiril župan.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta