Vam zveni znano? V posteljo greste pravočasno, spite priporočenih osem ur, a vas zjutraj ob zvonjenju budilke kljub temu preplavi občutek popolne izčrpanosti. Strokovnjaki opozarjajo, da pri spanju pogosto ni ključna količina, temveč predvsem kakovost.
Pojav, ko se človek zbudi utrujen kljub navidez dovolj dolgemu spanju, strokovnjaki imenujejo neobnovitveni spanec. To pomeni, da telo in možgani ponoči ne preidejo skozi vse pomembne faze regeneracije. Čeprav lahko v postelji preživimo osem ur, je lahko spanec plitek in prekinjen zaradi številnih kratkih prebujanj, ki jih pogosto sploh ne opazimo.
Veliko ljudi po prebujanju doživi tudi tako imenovano inercijo spanja – stanje zmedenosti in omotičnosti, ko se možgani še niso povsem preklopili iz spanja v budnost. Takrat se lahko počutimo počasne, brez energije in težko zberemo misli.
Za kronično utrujenostjo se včasih skrivajo tudi nediagnosticirane motnje spanja. Ena najpogostejših je spalna apneja, pri kateri oseba med spanjem za kratek čas preneha dihati. Možgani zaznajo pomanjkanje kisika in sprožijo prebujanje, kar močno razbije strukturo spanja in prepreči globok počitek. Na to lahko opozarjata glasno smrčanje in izrazita dnevna zaspanost.
Drugi pogost vzrok je sindrom nemirnih nog, pri katerem ima človek močno potrebo po premikanju nog, zlasti zvečer ali med spanjem. Ta težava lahko oteži uspavanje in pogosto vodi v prekinjen spanec, včasih pa je povezana tudi s pomanjkanjem železa v telesu.
Pomembno vlogo pri kakovosti spanja imajo tudi življenjske navade. Alkohol pred spanjem lahko sicer pomaga, da hitreje zaspimo, vendar pogosto poruši spanec v drugi polovici noči. Podobno lahko vplivajo kofein v popoldanskih urah, težki večerni obroki ali celo blaga dehidracija.
Na spanec močno vpliva tudi okolje. Pretopla ali hrupna spalnica, svetloba v prostoru ter modra svetloba z ekranov pred spanjem zmanjšujejo nastajanje melatonina, hormona, ki uravnava naš spalni ritem.
Če nobeden od teh dejavnikov ne pojasni stalne utrujenosti, je lahko vzrok tudi zdravstvene narave. Pogost, a pogosto spregledan razlog je upočasnjeno delovanje ščitnice, ki vpliva na presnovo in raven energije. Podobne simptome lahko povzročata tudi slabokrvnost ali pomanjkanje železa. Na kakovost spanja pa močno vplivata tudi kronični stres in tesnoba, saj povečujeta raven stresnega hormona kortizola.
Strokovnjaki poudarjajo, da je za boljši počitek ključna dosledna spalna rutina. Priporočljivo je, da hodimo spat in vstajamo ob približno isti uri vsak dan, tudi ob koncih tedna. Zjutraj pomaga kozarec vode in izpostavljenost dnevni svetlobi, medtem ko pretirano pritiskanje na gumb za dremež lahko občutek utrujenosti še poveča.
Koristno je tudi ustvariti umirjeno večerno rutino – brez ekranov vsaj eno uro pred spanjem – ter poskrbeti, da je spalnica hladna, temna in tiha. Če kljub spremembam navad utrujenost vztraja, pa strokovnjaki svetujejo posvet z zdravnikom, ki lahko preveri morebitne motnje spanja ali druge zdravstvene vzroke.
