Ni bila vedno tako pusta: To je pravi razlog, zakaj se ljudje zgražajo nad to evropsko kuhinjo

D.Ži
28.04.2026 19:00

Britanska hrana že desetletja velja za pusto in brez okusa. Strokovnjaki so zdaj ugotovili, da za to niso krivi slabi kuharji, ampak presenetljiv zgodovinski dejavnik, ki je ljudem dobesedno uničil brbončice.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mnogi kulinarični strokovnjaki danes trdijo, da je britansko kuhinjo rešila šele multikulturalnost.
Profimedia

Britansko kuhinjo ljudje po svetu pogosto opisujejo kot pusto, vizualno neprivlačno in popolnoma brez okusa. Vendar britanska hrana ni imela vedno takšnega ugleda. Zgodovinarji hrane poudarjajo, da je britanska kulinarična tradicija nekoč veljala za eno najbolj cenjenih v Evropi. Kuharji so pripravljali kakovostno meso, bogate pite in pečenke ter uporabljali drage začimbe. Te so v srednjem veku predstavljale statusni simbol. Velika sprememba pa se je zgodila z industrijsko revolucijo ob koncu 18. in začetku 19. stoletja, poroča hrvaški Večernji list.

Velika Britanija je takrat postala prva velika industrijska sila na svetu. Milijoni ljudi so zapustili podeželje in se preselili v velika mesta, kot so Manchester, Birmingham in Liverpool. Tovarne so mesta napolnile s premogovnim dimom in sajami, ki so prekrile ulice, oblačila in celo hrano. Delavci so v tovarnah garali po 12 ur ali več na dan in niso imeli dostopa do svežih sestavin. Hrano so morali pripraviti hitro, morala je biti poceni in zelo nasitna. Tako so kuharji ustvarili jedi, ki jih danes najbolj povezujemo z britansko kuhinjo, kot so ocvrte ribe s krompirčkom, mesne pite in pečen fižol.

Ko hrana postane zgolj gorivo za delavce

V tistem času je Velika Britanija spadala med najbolj onesnažene kraje na svetu. Premogovni dim je ustvarjal gost smog, saje pa so ljudem vdirale v pljuča. Raziskovalci danes dobro vedo, da vdihavanje dima in saj močno zmanjša občutljivost brbončic, še posebej za slane in grenke okuse. Dolgotrajna izpostavljenost dimu vpliva tudi na voh, ki ključno določa zaznavanje okusa. Ljudje v industrijski Britaniji preprosto niso več čutili okusov tako intenzivno kot prej.

Profimedia

Zgodovinarka hrane Pen Vogler pojasnjuje, da je industrijska doba "spremenila prehrano iz kulturnega doživetja v navadno gorivo za delovno silo". Hrana je postala bolj preprosta in mastna. Kuharji so se prenehali osredotočati na arome in začimbe ter so prednost namenili kalorijam in sitosti. Britansko gastronomijo je dodatno prizadela še druga svetovna vojna. Država je hrano racionirala še leta po koncu vojne. Generacije, ki so odraščale ob konzervirani hrani, so preproste jedi kuhale še desetletja pozneje.

Rešitev prinesla šele multikulturalnost

Mnogi kulinarični strokovnjaki danes trdijo, da je britansko kuhinjo rešila šele multikulturalnost. Nekdanji britanski zunanji minister Robin Cook je že leta 2001 izjavil, da piščančja tikka masala predstavlja popoln primer prilagajanja zunanjih vplivov in jo označil za pravo britansko nacionalno jed. Indijski curry, kitajski vok in bližnjevzhodna kuhinja so hitro postali sestavni del britanskega vsakdana. Zagovorniki britanske tradicije sicer poudarjajo, da njihova kuhinja nikoli ni ciljala na eksplozijo začimb, ampak poudarja kakovost osnovnih sestavin, kot so meso, maslo in krompir.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta