Jana Juvan
Po Festivalni dvorani v Mariboru je danes znova plazilo, mrgolelo in plezalo marsikaj neobičajnega. Od pisanih žab, ljubkih mišk do ogromnih pajkov in kač, ki jih najbolje opazovati le za steklom, pa še veliko vmes – bogomolke, črvi, podgane, želve, paličnjaki ... Vrste, ki jih lahko imamo sicer tudi doma. To je bil 28. mednarodni sejem eksotičnih živali SLO-EXO, ki ga dvakrat letno priredi Stane Močnik, eden največjih ljubiteljev teh hladnokrvnih živih bitij daleč naokoli.
Organizatorja smo le stežka ujeli za kratek pogovor, saj se je tudi pred Festivalno dvorano vila dolga kača obiskovalcev, ki so se po polžje nato drenjali med stojnicami, polnimi pripomočkov za terarije in akvarije, rastlinjem, igračami in seveda množicami posebnih bitij, ki čakajo na nove lastnike. V dvorani je bilo 32 razstavljavcev iz šestih držav – Madžarske, Slovenije, Avstrije, Slovaške, Češke in Hrvaške. Večina je bila rednih, med njimi pa dva nova. "Letos je sejem zelo raznolik. Ker je prodajni, je naša želja, da teraristi in akvaristi dobijo opremo po prijaznih cenah. Kot v vseh sektorjih se tudi pri nas izdelki precej dažijo," pripoveduje Močnik, medtem ko skenira vstopnice in hkrati miri obiskovalce, ki bi si želeli hitrejšega premikanja.
Veliko je bilo družin z otroki, ki sejem izkoristijo za svojevrstno doživetje. Tudi Močnik je tako začel svojo zbirateljsko kariero. "Ata me je peljal na sejmišče na Lentu in takrat sem si kupil prvega morskega prašička," se spominja. Koliko kač, pajkov in drugih eksotičnih bitij ima zdaj doma, ne izda. Ker pa se, jasno, ne smejo kaj dosti srečevati med seboj, mu zmanjkuje časa in svojo zbirko zmanjšuje, prizna. "Ko si kupiš žival, si moraš vzeti čas zanjo. Ne izbere ona tebe, ampak ti njo," položi na srce.
Marsikdo je sejem obiskal z zelo jasnim ciljem. Srečamo Marino in Tamaro iz Ljubljane, ki sta prišli po bradato agamo. Marina ima doma že več kot deset takšnih bitij, vmes tudi par strupenih, sem pa je prišla s prijateljico, ki si je zaželela svojega prvega tovrstnega ljubljenčka. "Žival ni igrača, zato je dobro, da se že prej pozanimaš in da ni z danes na jutri. Je pa to podobno veselje, kot če imaš doma več mačk ali psov. Le da ti nimajo dlake, se jih pa da navaditi na roke in se potem cartajo - so kot sodobne mačke, ker so hipoalergene, dobre tudi za alergike," nam pove Marina. Kaj jo pritegne pri teh bitjih? "Ta dinozavrski čar, ki ga imajo. Poleg tega dolgo živijo. Pes ali mačka živita kvečjemu 15 let, te pa lahko imaš še enkrat dlje," razloži. Nova agama je že dobila ime – Dominus – v resnici se še ne ve, katerega spola je, pa to niti ni pomembno, pravi nova lastnica.
Tudi deček Leonardo je prišel na sejem iz Ljubljane, zaželel si je orhidejastih bogomolk, da bodo delale družbo njegovim paličnjakom in želvi. Zraven je kupil škatlico mušic, da bo z njimi nahranil bogomolke, nam pokaže. Razloži, da bo vsaka živalica živela v svojem terariju, saj se ne smejo mešati. Vsaka pa bo dobila tudi ime.
Pri stojnici z žabami malo naprej se gospa Valerija iz Maribora pogaja za zelenega pacmana, ki ga želi rezervirati za pol ure. "Moj je poginil, ne vemo, zakaj, najbrž ga je zadela kap," nam razloži. Žabice sicer živijo nekaj let, zato upa, da bo s tem imela več sreče. Pove, da žabico enkrat tedensko kopajo v lavorčku, da gre z nje sluz. Tudi ona ima doma precej eksotičnih živali – od agame, legvana, štirih kač in štirih akvarijev z ribami do papige in ježka, mini zajca in golih prašičkov. "Kar veliko dela, čiščenja in hrane," prizna. Zato je redna obiskovalka sejma, saj takrat nakupi hrano za svoje ljubljenčke po sejemskih cenah.
Med stojnicami je bilo slišati mnogo nasvetov ljubiteljem, tudi takšne v stilu ne odnašajte želvic v mariborski Mestni park, če se jih naveličate. Glede na to, da lahko v ujetništvu živijo tudi 70 let, je to zelo pomemben nasvet, ki se v preteklosti žal ni upošteval, in tako zdaj pri nas srečamo več rdečevratk kot avtohtonih želvjih vrst. "Želva sicer ni zahtevna. Samo da dobi vsak dan svežo hrano in se ji menja voda, pa žarnico potrebuje, da ji je toplo," razloži Andrej Vicman iz Zelve.info, kjer so predstavljali grško želvo in marginato, ki so ju lahko obiskovalci vzeli v roke. "Kot da imaš kamen in palčke, ki te žgečkajo po roki," je občutek opisala naša devetletna spremljevalka.
Sejem vedno ponuja več kot le prodajo živali in vseh pripomočkov zanje. Ljubitelji kač so znova lahko s pitonom pozirali pred fotografskim objektivom, otroci so si lahko poslikali obraz, kupiti je bilo možno igrače, nakit in celo pekoče čilijeve omake, ki s svojim eksotičnim okusom očitno gredo skupaj z eksotičnimi živalmi.
Mrzlo vreme je najbrž botrovalo večji gneči v dopoldanskem času, a Močnik ne razmišlja o večjem prizorišču. Ne le, ker, roko na srce, niti ni prav velike izbire v Mariboru, pravi, da je tako izkušnja bolj intimna. No, ko se ti pajek plazi po roki ali kača okoli vratu, najbrž res občutiš svojevrstno intimnost.
