Matej Grošelj
Miha Brejc je bil v preteklosti zelo aktiven na politični sceni. Dolga leta je bil med najvidnejšimi člani SDS. Opravljal je naloge podpredsednika stranke, prav tako je bil član izvršilnega odbora in kasneje tudi evropski poslanec. Veljal je za tesnega sodelavca sedanjega predsednika vlade Janeza Janše, s katerim sta se razšla, ko je Brejčev zet Gregor Virant ustanovil svojo stranko. Janša je Brejcu očital, da je Virantu pomagal pridobivati člane iz SDS, zaradi česar so ga v matični stranki odrezali od centrov odločanja. Ker v SDS ni bilo ustreznega odnosa do lastnih pravil, je maja 2012 odstopil iz Janševe stranke, kjer so se pojavljale ocene o Brejčevi izdaji. V tem letu je sprožil peticijo za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in zbral več kot 60 tisoč podpisov. Za Večer je analiziral poudarke referendumske nedelje, ki je razgrela politični prostor.
O naukih referendumske nedelje za vladajočo koalicijo: "Vladni koaliciji izidi referendumov predstavljajo opozorilo, da bo morala v bodoče spoštovati ustavo in zakone. Morala bo upoštevati, da je Slovenija demokratična republika ter pravna in socialna država. Vladne stranke so mandat začele z lažjo in prevaro. Za prevzem oblasti so se povezale s stranko, ki je vse prej kot Resnica. Zavestno so kršile ustavo, ko kar trikrat doslej niso dopustile ustanovitev preiskovalne komisije v zadevi Black Cube, vlada pa je na glavo obrnila zunanjo politiko, z vetom preprečila sprejetje pomembnega dokumenta EU v zvezi z genocidom v Gazi in na široko odprla vrata izraelskim in srbskim interesom v Sloveniji. Napovedala je in začela z nekaterimi ukrepi, ki ogrožajo socialni mir in delujejo razdiralno. Da bi povzročila zmedo pri volivcih, je zakonodajnemu referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi dodala še tri, vendar se je pri tem uštela. Očitno se takšna politika vlade ni obnesla. Namesto, da bi koalicija priznala izide glasovanja, spet poslušamo o nelegalnih glasovanjih. To je tipično avtokratsko obnašanje. Če bo koalicija tako nadaljevala, ne bo dolgo vladala."
O razpletu referendumov z vidika opozicije: "Referendumi so za opozicijske stranke opozorilo, da bi bil izid glasovanj drugačen, če ne bi vajeti v roke prevzela civilna družba. Po poročanju medijev je Gibanje Svoboda v več mestih po Sloveniji organiziralo stojnice in osveščalo ljudi, Levica je tudi nekaj malega poskušala, Socialni demokrati so bili pasivni. Pasivne so bile tudi zunajparlamentarne stranke, čeprav so prav takšne kampanje za njih priložnost, da se spet pojavijo v medijih in si izboljšajo možnosti pri naslednjih volitvah. Dajale so vtis, kot da se jih ti referendumi ne tičejo. Nekatere so nastopile v soočenjih, a brez pravega učinka. Ker nas čaka konec novembra ali v začetku decembra še en referendumski zalogaj, je to priložnost, da opozicijske in zunajparlamentarne stranke nase prevzamejo glavnino bremena in z veliko aktivnostjo na terenu dokažejo, da so boljše od vladne koalicije."
O drugih poudarkih referendumov: "Tretje opozorilo je namenjeno ljudem, predvsem tistim, ki se niso udeležili referenduma. Če ne bi bilo izjemno aktivne civilne družbe, bi v nedeljo slavila razdiralna politika, ki bi prizadela vse, tudi tiste, ki se jim ni ljubilo na glasovanje. Demokracija je naporna in zahteva aktivno državljanstvo, zato ne bo nič pomagalo javkati potem, ko bo prepozno. Referendumska nedelja je pokazala izjemno zavzetost in srčnost civilne družbe. Njena aktivnost na terenu in na spletu je občudovanja vredna. Predstavlja dokaz prave ljubezni do domovine. V vladnem oklepu nastajajo razpoke, ne le zaradi poraza na referendumu, ampak tudi zaradi notranjih napetosti ter izstopa koalicijske poslanke, ki ne bo edini."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
