Konec upokojevanja pri 65-ih? Država predlaga, da bi ljudje delali vse do 70. leta

Zo. M.
08.10.2026 12:40

Pristojni opozarjajo na staranje prebivalstva in pritisk na pokojninsko blagajno. Predlog predvideva postopno podaljševanje delovne dobe.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vse več držav razmišlja o dvigu upokojitvene starosti. 
Sašo Bizjak

Bodo ljudje v prihodnosti delali vse do 70. leta? Takšen predlog prihaja iz Finske, kjer so finančni uradniki pripravili seznam ukrepov, s katerimi bi država poskušala izboljšati javne finance in zagotoviti vzdržnost socialne države.

Med najbolj odmevnimi predlogi je postopno zviševanje najnižje upokojitvene starosti. Ta bi se po predlogu povečevala za šest mesecev na generacijo, dokler ne bi dosegla 70 let.

Finski uradniki ocenjujejo, da bi takšen ukrep pomembno povečal število ljudi na trgu dela. Po njihovih izračunih bi lahko postopno zviševanje starostne meje prineslo med 50.000 in 120.000 dodatnih delavcev.

Razlog za razmišljanje o tako drastičnem ukrepu so predvsem demografske spremembe. Finska se, tako kot številne druge evropske države, sooča s staranjem prebivalstva in vse večjim pritiskom na pokojninski sistem. Po projekcijah finskega pokojninskega sistema naj bi se delež starejših prebivalcev v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom do konca stoletja močno povečal. Hkrati naj bi se pričakovana življenjska doba še naprej podaljševala.

Predlog sicer še ne pomeni, da bi morali vsi Finci že zdaj delati do 70. leta. Finska ima namreč že vzpostavljen sistem, v katerem je starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine povezana s pričakovano življenjsko dobo. Za rojene med letoma 1962 in 1964 je splošna upokojitvena starost 65 let. Za rojene leta 1965 in pozneje pa se bo starostna meja določala glede na spremembe pričakovane življenjske dobe.

Predlog finančnih uradnikov je del širše razprave o tem, kako naj država v prihodnje financira pokojnine, zdravstvo in druge javne storitve. Poleg poznejše upokojitve predlagajo tudi spremembe pri javnih storitvah, zmanjšanje nekaterih državnih izdatkov, odpravo dodatka za nego otrok na domu ter lažje priseljevanje visoko usposobljenih tujih delavcev.

Vprašanje, kako dolgo bodo morali ljudje delati, tako očitno postaja vse pomembnejše po vsej Evropi. Staranje prebivalstva namreč pomeni, da bo v prihodnjih desetletjih manj zaposlenih skrbelo za vse več upokojencev.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta