Ko laž dobi podobo znanosti: miti in zavajanja o sladkorni bolezni

Ko gre za zdravje, smo ljudje pripravljeni preizkusiti marsikaj. Kako torej ločiti med nedolžnim mitom, nevarnim zavajanjem in preverjeno zdravstveno informacijo? O tem smo se pogovarjali s predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki prof. dr. Tadejem Battelinom, ki je tudi predsednik evropske regije International Diabetes Federation (IDF).

O nevarnih zmotah in dobičkonosnih lažeh

Vseh dezinformacij ne smemo metati v isti koš, opozarja prof. dr. Battelino. »Eno so zmotna prepričanja, ki nastajajo iz različnih virov, in so večinoma neškodljiva, ko se zdravniki o njih pogovorimo – z bolnikom ali starši bolnika, če gre za otroka. Taka zmota je denimo prepričanje, da je med občutno boljši od sladkorja. Čeprav je naraven in ga pridelujejo čebele, vsebuje velike količine sladkorjev, ki lahko hitro zvišajo raven glukoze v krvi in pri bolniku s sladkorno boleznijo povzročijo hiperglikemijo,« pojasnjuje. Takšni miti navadno niso najbolj nevarni. Težava nastane, ko se tovrstna logika preseli na področje zdravljenja in nekdo začne verjeti, da je mogoče sladkorno bolezen bolje kot z zdravili obvladovati s prehranskimi dopolnili ali drugimi »naravnimi« – seveda prodajnimi ‒ rešitvami.

Zato profesor poudarja, da je druga skupina »dezinformacij« veliko nevarnejša: gre za namerno zavajanje, katerega cilj je pogosto prodaja izdelka, za katerega se ustvarja vtis, da lahko sladkorno bolezen zdravi ali celo odpravi – navadno gre za prehranska dopolnila. »V teh primerih gre za izkoriščanje strahu pred boleznijo. Gre za hude zlorabe s ciljem pridobivanja finančne koristi. Taka dejanja bi morala biti protizakonita in kriminalno preganjana, saj ogrožajo zdravje ljudi,« je odločen prof. dr. Battelino.

Pojasnjuje, da so prehranska dopolnila v EU regulirana drugače kot zdravila. Zanje veljajo pravila glede varnosti in označevanja, vendar pred dajanjem na trg praviloma ne potrebujejo dokazovanja učinkovitosti na enak način kot zdravila. Prav zato je lahko problematično, kadar se prehranskim dopolnilom pripisujejo zdravilni učinki, ki niso znanstveno dokazani. Podobna previdnost je potrebna tudi pri medicinskih pripomočkih, denimo senzorjih za merjenje glukoze. Če ti niso dovolj kakovostni in prikazujejo napačne vrednosti, lahko človek zaradi napačne informacije sprejme napačno odločitev o zdravljenju.

Posledice dezinformacij so lahko tragične

Nepreverjanje informacij pri zdravljenju vseh bolezni, tudi sladkorne, lahko vodi v tragedijo, opozarja prof. dr. Battelino. Pravi, da na Pediatrični kliniki vsako leto obravnavajo nekaj primerov, ko starši zaradi verjetja neresnicam ogrozijo zdravje svojih otrok – take primere prijavijo centru za socialno delo. Med najhujšimi izidi pa je bila celo smrt otroka, pri katerem zaradi verjetno neustrezno načrtovane veganske prehrane ni bil zagotovljen ustrezen vnos vseh potrebnih hranil.

Najbolj ranljivi so pogosto tisti, ki imajo najmanj možnosti za izbiro

Sladkorna bolezen tipa 2 je v začetni fazi večinoma stvar življenjskega sloga – preveč hrane in premalo gibanja. Vendar prehrana ni le stvar osebne discipline. Na izbiro hrane vplivajo tudi dohodek, izobrazba, dostopnost kakovostnih živil, okolje, v katerem živimo, in čas, ki ga imamo na voljo. »Zato so ljudje iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij navadno bolj izpostavljeni tako nezdravi prehrani kot tudi zavajajočemu oglaševanju. Poceni ultra procesirana živila so pogosto zelo sladka ali slana, agresivno oglaševana in nemalokrat tudi cenovno dostopnejša,« razlaga profesor. Poudarja, da je še posebej problematično, da se s takšnim oglaševanjem srečujejo že otroci. Denimo, sladice in ultra procesirana hrana se oglašujejo kot »dobro za otroke« in »majhni trenutki sreče«.

Tudi stroka je delala napake

Del odgovornosti za razmah bolezni pa nosi tudi stroka, priznava prof. dr. Battelino. Kot primer navede dolgoletno priporočanje zmanjševanja maščob v prehrani. Po njegovem mnenju je to pripomoglo k temu, da so ljudje maščobe začeli nadomeščati z velikimi količinami enostavnih ogljikovih hidratov, kar je v kombinaciji s sedečim življenjskim slogom pripomoglo k naraščanju debelosti.

»Stvari se začenjajo spreminjati, vendar gre to počasi, saj je z določenimi priporočili živelo več generacij,« pravi. Dodaja, da pa je pozitivno, da se na trgovskih policah danes najde tudi vse več izdelkov, ki se bolje vključujejo v sodobna prehranska priporočila – na primer izdelki z več beljakovinami, manj dodanega sladkorja in manj maščobami. A tudi pri kupovanju izdelkov ni dovolj, da pogledamo embalažo, temveč moramo preveriti deklaracijo o vsebnosti hranilnih snovi.

Ena bolezen, dva zelo različna mehanizma

Ena od pomembnih stvari, pri katerih se je javnost po izkušnjah prof. dr. Battelina vendarle precej izobrazila, pa je razlikovanje med sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) in sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2). »Ljudje zdaj vedo, da je SB1 avtoimunska bolezen in ni povezana z življenjskim slogom. Ter da ima pri SB2 življenjski slog pomembno vlogo, zlasti pri nastanku bolezni in njenem napredovanju. Pomembno pa je, da danes tipa 2 ne razumemo več kot neizogibno pot v hude zaplete,« razlaga. Kot poudarja, je mogoče sladkorno bolezen tipa 2 v večini primerov preprečiti, z zgodnjim ukrepanjem pa jo je mogoče tudi uspešno obvladovati; pri delu bolnikov je mogoče doseči celo remisijo bolezni, povrnitev zdravja. Težava pa je v neenakopravni dostopnosti do zdravil po Evropi. »V IDF si že nekaj časa zelo prizadevamo za to, da bi bila ta zdravila bolj dostopna za vse ljudi.«

Tektonski premiki pa se dogajajo tudi na področju obravnave SB1. »Odkrijemo jo lahko v fazi, ko še ni izraženih kliničnih znakov. In ne le to ‒ Evropska agencija za zdravila (EMA) je že odobrila prvo zdravilo, ki lahko začetek bolezni za nekaj časa vsaj odloži, v razvoju pa jih je še več. Zato se v Sloveniji (in tudi v drugih evropskih državah) po vzoru Italije pripravlja sistematično presejanje otrok,« pripoveduje profesor.

Umetna inteligenca in sladkorna bolezen

Umetna inteligenca in nove tehnologije so »prijateljice« sladkorne bolezni in so v obravnavo te bolezni prinesle veliko dobrega. Sodobni sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze in avtomatizirano dovajanje inzulina, tako imenovane zaprte zanke, so močno spremenili in olajšali življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Pri razvoju in uporabi teh tehnologij je po besedah prof. dr. Battelina zelo uspešna tudi Slovenija. A tudi na tem področju je treba biti previden, še opozarja: »Na evropskem trgu (in s tem tudi v Sloveniji) so zaradi pomanjkljivega nadzora lahko prisotni nekakovostni senzorji za neprekinjeno merjenje sladkorja v podkožju. Če človek svoje zdravljenje prilagaja na podlagi napačnih meritev, so posledice lahko resne.«

Največja nevarnost je, ko laž dobi podobo znanosti

Profesorja smo zato vprašali tudi, ali lahko umetna inteligenca pomaga pri zmanjševanju dezinformacij ali jih bo, nasprotno, še pospešila.

»Umetna inteligenca nima človeških lastnosti, kot sta laž ali zlonamernost. Zna natančno to, kar jo naučimo. Sama po sebi ne razmišlja kot človek. Obdeluje podatke in na podlagi naučenih vzorcev ustvarja odgovore. Zato lahko pomaga pri iskanju in razumevanju informacij, lahko pa tudi zelo prepričljivo ponovi napačno informacijo. Podobno velja za vse druge spletne vire. Lepo oblikovana spletna stran, samozavesten nastop ali beseda 'strokovno' še niso dokaz, da je informacija zanesljiva. Pri presojanju zdravstvenih informacij je zato vedno najpomembnejše vprašanje: Od kod ta informacija prihaja? Ali jo je objavila zdravstvena ustanova? Ali jo navaja zdravnik oziroma drug ustrezno usposobljen strokovnjak? Temelji na znanstvenih raziskavah? Ali pa jo prodaja nekdo, ki vam hkrati ponuja rešitev ali izdelek?« sklene prof. dr. Battelino.