Le nekaj minut plovbe iz Punata je dovolj, da živahen počitniški Krk zamenja skoraj samostanska tišina. Košljun, majhen zeleni otoček sredi Puntarske drage, je nenavadna kombinacija naravnega rezervata, verskega središča, muzeja in zakladnice stoletij zgodovine. Čeprav meri vsega približno 0,06 kvadratnega kilometra, skriva toliko zanimivosti, da si je za obisk vredno vzeti kar nekaj časa.
Košljun leži približno 750 metrov od Punata, domačini pa mu pravijo tudi Mostir. Do njega obiskovalce vozijo majhne ladjice iz pristanišča, pot pa traja približno deset minut. Že prihod razkrije, zakaj ima otoček tako poseben sloves: skoraj v celoti ga prekriva bujno zelenje, med katerim se skriva frančiškanski samostan. Na tako majhnem prostoru naj bi uspevalo več kot 540 rastlinskih vrst.
Otok, na katerem še vedno živijo frančiškani
Košljun ni le turistična znamenitost, temveč še vedno živ samostanski prostor. Po podatkih, ki jih navaja hrvaški portal Punkufer, trenutno tam prebivajo štirje frančiškani. Prav zato tudi veljajo pravila, ki jih na jadranskih otočkih nismo vajeni: kopanje obiskovalcem ni dovoljeno. Košljun torej ni kraj, kamor bi prišli zaradi plaže, temveč predvsem zaradi njegovega miru, zgodovine in posebnega ozračja.
Zgodovina otočka sega daleč pred prihod frančiškanov. Arheološki sledovi pričajo o poselitvi že v antičnih časih, pozneje pa so tukaj delovali benediktinci. Frančiškani so Košljun prevzeli v 15. stoletju ob podpori mogočne rodbine Frankopan, ki je na otoku pustila močan pečat. V cerkvi so še danes vidni njihovi grbi, ohranjen je tudi grob Katarine Frankopan. Hrvaška enciklopedija navaja, da frančiškani za samostan in otoček skrbijo od leta 1447.
Tisoče knjig na nekaj hektarih zemlje
Največji zaklad Košljuna pa morda sploh ni njegova narava. Samostanska knjižnica hrani približno 30 tisoč knjig, med njimi stare glagolske rokopise in knjige, inkunabule ter drugo dragoceno pisno dediščino. Med posebnostmi je tudi izjemno redek Ptolemejev atlas, natisnjen v Benetkah v 16. stoletju.
Obiskovalcem je na ogled tudi etnografska zbirka, ki pripoveduje o nekdanjem življenju prebivalcev Krka in širšega Kvarnerja. V njej so med drugim tradicionalna oblačila, gospodinjski predmeti, orodje, glasbila, makete ladij in predmeti, povezani s poljedelstvom ter izdelavo sira. Na sprehodu skozi gozd črnike obiskovalci naletijo še na manjše kapele in kip svetega Frančiška, ob vstopu v samostan pa jih pričaka frančiškanski pozdrav "Mir i dobro", zapisan v glagolici.
Košljun je zanimiv tudi zaradi tistega, česar na njem ni. Ni kavarn, restavracij, trgovinic s spominki ali glasnih lokalov. Obisk zato poteka počasneje, skoraj v ritmu samostanskega življenja. Za ogled otočka in njegovih zbirk je priporočljivo nameniti približno dve uri.
S Košljunom je povezana tudi stara ljudska legenda. Puntarska draga naj bi bila nekoč rodovitna zemlja v lasti dveh bratov. Ko je eden skušal pri delitvi pridelka prevarati slepega brata, naj bi morje zalilo polje. Nad gladino je ostal le tisti del zemlje, ki je pripadal opeharjenemu bratu – in tako naj bi nastal Košljun, še piše PunKufer.
Ne glede na to, koliko resnice je v zgodbi, je otoček še danes videti skoraj kot košček sveta, ki ga je čas namenoma pustil pri miru. Le nekaj sto metrov od ene najbolj priljubljenih jadranskih počitniških destinacij tako obstaja kraj, kjer namesto glasbe iz lokalov poslušamo šumenje dreves in morja.
