
V žepu je že tolažilna nagrada, jesen v evropski ligi, sploh prva v klubski zgodovini, a nogometašem Celja se ponuja priložnost za še večji podvig. Slovenski prvaki so s skokom čez Egnatio in Ararat prišli pred vrata raja, dve sredi pa bosta presodili, ali jih bodo tudi odprli. Nocoj ob 21. uri v Bratislavi in teden dni kasneje v Celju se bodo v četrtem krogu kvalifikacij za ligo prvakov udarili s slovaškim Slovanom. Šele devetič bo slovenska zastava zaplapolala v zadnjem predkrogu najelitnejšega evropskega tekmovanja, Maribor je bil v sedmih poskusih uspešen trikrat, se čez Lyon (1999), Celtic (2014) in Hapoel Beršeba (2017) prebil med najboljše klube na celini, Gorici je v edinem poskusu (2004) lekcijo odčital takrat aktualni evropski podprvak Monaco, zdaj pa je prvič na vrsti Celje.
"Celjani si ne zaslužijo nič drugega kot res velike čestitke za to, kar delajo. Poznam Slovan, je zelo velik klub, fantje, ki tam igrajo, so izbrani, zelo malo je Slovakov, večinoma so legionarji z veliko kvalitete, imajo tudi izkušnje iz Evrope, kjer so zadnja leta stalno prisotni. To je zelo kvalitetno moštvo, a ne nepremagljivo," štajerskim rivalom sporoča trener Maribora Darko Milanič, ki je večji del sezone 2020/21 presedel na klopi Slovana. V dvoboju s 24-kratnimi slovaškimi prvaki (in osemkratnimi šampioni združene Češkoslovaške) imajo tudi grofi svoje adute.
Sanjska vrnitev Verbiča
Benjamin Verbič je že eden izmed njih. Predsednik Valerij Kolotilo ga ni zaman oklical kar za največjega nogometaša v klubski zgodovini, ko je konec julija potrdil, da se otrok Celja po enajstih letih nogometnega legionarstva vrača v matični klub. Vojničan ni potreboval veliko za potrditev, da bo dodana vrednost ekipi. Njegova pripravljenost po dolgem poletnem premoru še zdaleč ni optimalna, je pa v drugem polčasu povratne tekme proti Araratu najprej z golom, nato pa še s posredovanjem na golovi črti v stilu najizkušenejših branilcev pristavil ključni delež k zmagi z 2:0. Krilni napadalec, ki ima za pasom pet tekem v skupinskem delu lige prvakov s Köbenhavnom, devet pa jih je nabral še s kijevskim Dinamom, se tu ne namerava ustaviti. "To je pozitiven pritisk, ki si ga igralci želijo v svojih karierah. V play-offu nismo favoriti, večje breme je na Slovanu, oni morajo zmagati. Mi smo tekmo proti Araratu, kjer smo bili favoriti, dobili, z mentalnega vidika je zdaj malce lažje za nas, se pa moramo zavedati, da je naš cilj uvrstitev v ligo prvakov. Z veliko mero motivacije in brez strahu moramo iti v ti dve tekmi," je 32-letnik zatrdil v pogovoru za 24ur.com.

Super Mario in vsestranski Sešlar
Brez odhodov sicer ni šlo, so pa v Celju zadržali dovolj igralcev, ki so jim v minuli sezoni prinesli naslov državnega prvaka in se prebili v osmino finala konferenčne lige, da so njihove ambicije lahko visoke, celo najvišje. V napadalnem delu zvezne vrste se skriva veliko moči. Svit Sešlar, ki se je v tej sezoni preizkusil na več položajih, je zagotovo nogometaš, ki si ga je trener Slovana Yaya Toure v svojih zapiskih na debelo podčrtal. Mario Kvesić si je že v drugem krogu kvalifikacij ekipo naložil na ramena, se podpisal pod štiri celjske gole proti Egnatii, proti Araratu sicer ni bil tako učinkovit, a njegov prispevek na igrišču nikakor ni bil zanemarljiv. Pri 34 letih vezist iz BiH igra čisto v stilu svojega vzdevka. Navijači Celja ne bodo imeli nič proti, če bodo tudi v Bratislavi videli Super Maria.

Trener se je "znebil" večnega naslednika
Dobro zasedbo je treba povezati v celoto. Vitorju Campelosu to dobro uspeva. Ni (še) tako prepričljiv kot spomladi, ko je svoj mandat v Celju začel z osmimi zaporednimi zmagami, se kar sedemkrat ognil prejetemu zadetku in ekipo suvereno popeljal do slavja v prvi ligi, igra grofov pod njegovim vodstvom ni tako atraktivna kot v obdobju, ko je vajeti držal Albert Riera, prinaša pa rezultate. Tudi ko moštvo še ni povsem uigrano. Portugalčeve poteze v Celju delujejo na obeh frontah. V poletju, ko je v ospredju Evropa, branilci naslova v slovenski ligi za vodilnim Mariborom s tekmo manj zaostajajo le za točko. Na zadnjih dveh tekmah državnega prvenstva si je Campelos lahko privoščil, da je spočil nekatere nosilce igre, "rezervisti" pa so se prebili do zmag proti Olimpiji in Nafti. Kader Celja je torej dovolj širok, da slab dan enega nogometaša ne bi smel vplivati na celotno ekipo. Pa še eno dejstvo gre na roko trenerju. Njegov predhodnik in večni kandidat za naslednika je dobil službo. Albert Riera je postal trener Crvene zvezde, s tem pa so vsaj za nekaj časa potihnile govorice o njegovi vrnitvi v Celje.

Tekma z Radomljami preložena
Ta konec tedna se trenerju Celja Vitorju Campelosu ne bo treba ubadati z razmišljanjem, koga naj spočije pred povratno tekmo s Slovanom in koga naj pošlje v ogenj, da rezultati v državnem prvenstvu ne bodo trpeli. Grofi bodo izkoristili jokerja, ki klubom v slovenski ligi od te sezone naprej omogoča, da zaprosijo za preložitev tekme, če se prebijejo do zadnjega kroga kvalifikacij za evropske pokale. Do prostega konca tedna so tako prišle tudi Radomlje, ki bi morale v soboto gostovati v Celju. "Tekma 6. kroga Prve lige Telemach med NK Celje in NK Radomlje, ki bi se morala odigrati ta konec tedna, se v skladu s 15. členom tekmovalnega pravilnika NZS preloži na kasnejši termin," so sporočili iz NK Celje.
Po rokometni še nogometna evforija
Slovenski prvaki bodo imeli močnega aduta tudi na tribunah. Celjski avtobus za pot v Bratislavo je pripravljen, za gostovanje so se organizirali tudi člani navijaške skupine Celjski grofje. Še bolj bučno podporo pa si lahko Benjamin Verbič z druščino obeta čez teden dni. Zgolj tri ure po objavi novice, da bo za povratno tekmo proti Slovanu odprta tudi zahodna tribuna, za kar so se Celjani še posebej zahvalili predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu, je bilo prodanih že 9000 vstopnic. Stadion Z'dežele se hitro bliža polni zasedenosti. Nogometna evforija je zajela knežje mesto. Ali pa kar športna. Celjanom se obeta možnost, da bodo v isti jeseni lahko v živo spremljali najelitnejše evropsko tekmovanje v kar dveh športih. Rokometaši so vstopnico za ligo prvakov že dvignili, nogometaši pa so že blizu.
Marko Kovačevič











