Vsi vemo, da moramo biti pri pregledovanju za kožnega raka pozorni na temno materino znamenje, ki začne rasti, spreminjati obliko ali barvo. Vsekakor, toda kožni rak še zdaleč ni vedno videti tako. Pravzaprav je sumljivih sprememb cel kup. Dermatologi opozarjajo, da si pozornost zasluži praktično vsaka nova sprememba, ki vztraja, raste, krvavi ali se obnaša drugače od preostale kože. Eden od znakov, ki ga hitro prezremo, je ranica, ki se dolgo ne zaceli. Lahko se za nekaj časa zapre, nato pa ponovno zakrvavi ali se prekrije s krasto. Takšne spremembe se lahko pojavljajo pri bazalnoceličnem karcinomu, najpogostejši obliki kožnega raka.
Sumljiva je lahko tudi sijoča ali nekoliko prosojna bunkica, v kateri so vidne drobne žilice. Bazalnocelični karcinom se lahko pokaže tudi kot ploščata rožnata ali rdečkasta lisa na koži. Sistematični pregled 31 raziskav, ki je zajel 5950 bazalnoceličnih karcinomov, je pokazal, da so med pogostimi dermatoskopskimi značilnostmi razvejane žilice in sijoče bele strukture, pri nekaterih oblikah pa tudi razjede oziroma drobne erozije. Pozornost zahtevajo tudi hrapave in luskaste spremembe, zatrdline ter izrastki, zlasti kadar rastejo ali se ne zacelijo.
Melanom je lahko tudi rožnat ali rdeč
Še posebej zahrbten je tako imenovani amelanotični melanom. Gre za melanom z zelo malo ali celo brez značilnega temnega pigmenta. Namesto črnega ali rjavega znamenja torej vidimo rožnato ali rdečo liso, bunkico oziroma vozlič. Pregledna raziskava iz leta 2025 je ocenila, da amelanotični melanom predstavlja približno dva odstotka melanomov, zaradi neznačilnega videza pa ga hitro zamenjamo z drugimi kožnimi spremembami.
Pri samopregledovanju ne iščimo samo "grdih znamenj"
To potrjujejo tudi starejše raziskave. V eni so pregledali 46 bolnikov z rdečimi amelanotičnimi melanomi. Zdravniki so ta melanom ob prvem pregledu vključili med možne diagnoze le v tretjini primerov, pri pigmentiranih melanomih pa so raka prepoznali v 94 odstotkih. Raziskava 20 amelanotičnih melanomov je pokazala še nekaj zanimivega: vsi so bili rdečkasti in niso kazali običajnih značilnosti, ki jih povezujemo z rakom kože. Nekateri so bili celo bolj ali manj simetrični in imeli pravilne robove.
Kaj se na koži spreminja
Pri samopregledovanju zato ne iščimo samo "grdih znamenj". Opozorilo je lahko nova sprememba, ki raste, ranica, ki se ne zaceli, ponavljajoča se krasta ali krvavitev, nenavadna rdeča oziroma rožnata lisa ali bunkica ter mesto, ki vztrajno srbi, boli ali postaja občutljivo. Raziskave kažejo tudi, zakaj je poznavanje manj očitnih znakov pomembno. V raziskavi 250 bolnikov z melanomom se jih je skoraj polovica obrnila na zdravnika šele ob poznejših znakih, kot sta razjeda ali krvavitev.
Nobeden od teh znakov sam po sebi še ne pomeni raka. Ranice, rdeče lise, kraste in srbeča koža imajo veliko pogostejših in nenevarnih vzrokov. Če pa sprememba ne izgine, se ponavlja, raste, krvavi ali je preprosto drugačna od drugih sprememb na koži, jo je smiselno pokazati zdravniku oziroma dermatologu.
Izjemno pomembno je zgodnje odkrivanje
Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Poglavitni vzrok za naraščanje števila zbolelih s kožnim rakom je sodobni način preživljanja prostega časa s pogostim ali celo prekomernim izpostavljanjem soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju (UV sevanje). Delimo ga na nemelanomskega in kožni melanom. V Sloveniji je leta 2022 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 5496 ljudi, za kožnim melanomom pa 885 ljudi. Nemelanomski kožni rak je veliko pogostejši kot melanomski, vendar veliko manj smrten, saj redko zaseva v notranjost telesa. Pri vseh kožnih rakih, tako nemelanomskih kot tudi melanomskih oblikah, je izjemno pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje, saj jih lahko tako zelo učinkovito odstranimo s kirurškim posegom.
